Akcija beseda leta je tokrat potekala osmo leto. Začne se z besedami, ki jih predlagajo ljudje, nato pa strokovna komisija izmed vseh predlogov izbere finalistke v ožji izbor. Letos je izbirala med več kot dvesto predlogi. Poleg ujme so bile na seznamu še bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, štempljanje, UI (kratica za umetno inteligenco), vojna in zal. Slednja je poizvedba z največjim prirastom v tem letu na spletnem portalu Fran. Za svojo finalistko je glasovalo okoli 4000 ljudi. Ujma, ki je najbolj zaznamovala preteklo leto, je prejela 21 odstotkov, sledi ji nutrija s 14 odstotki in bralna pismenost, ki je prejela 12 odstotkov. Kretnjo leta 2023 so izbirali pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Za zmagovalko, ki je postala solidarnost, sta se kot najbolj priljubljeni izkazali še kretnja etimološki slovar ter kretnja poplava. Na prireditvi, ki je tradicionalno potekala v Atriju ZRC, so razglasili tudi pesem leta, ki je morala vsebovati vseh enajst finalistk za besedo leta. To je postala pesem z naslovom Potovanje skozi besedni labirint, ki jo je napisal Risto Kovachev.
Beseda ni konjska figa
Prireditev beseda leta pa nikakor ni protokolarna zadeva, je v svojem današnjem uvodnem nagovoru izpostavil direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Akcijo jemljejo sicer zelo resno, a jim je vsakič tudi izjemno zanimiva. Lotevajo se jo s posebno skrbjo, z natančnim premislekom in dvomom. Izbrana beseda, ki je v 2023 najbolj izstopala, in vse, ki postanejo del ožjega izbora, so namreč zelo povedne glede stanja v naši družbi. »Žal mi je, da se med favoritke nista uvrstili dve besedi. Prva je resnica in druga je revščina. Predvsem slednja priča o razmerah, v katerih živimo oziroma odraža razmerje med peščico zelo premožnih ter manj premožno večino. Bojim se, da je to beseda, ki odraža stanje preteklega desetletja in verjetno tudi bodočega desetletja. Druga je resnica oziroma vse, kar se z njo dogaja. Kako nizko je padla njena vrednost, vidimo vsak dan v različnih okoljih, ustanovah, krajih. Ponoči, podnevi. Tudi jaz si želim, da bi se zgodil čudež, in bi se resnica v skladu s pregovorom 'beseda ni konj' vendarle od konjske fige bolj približala konju ter da revščina ne bi bila samo statističen pojem,« je prepričan Oto Luthar.
Namig za javnost
Kozma Ahačič je v imenu Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša danes pojasnil, da so na akcijo ponosni med drugim tudi zato, ker kaže odnos do slovenskega jezika in je zato zanimiva tudi iz raziskovalnega vidika. »Hkrati pa lahko s pomočjo te akcije pošljemo v javnost tudi kakšno sporočilo, namig. Letošnje sporočilo se na primer skriva v besedah UI in zal. UI kot predlog za besedo leta je nežno opozorilo, da moramo biti pri besedah, povezanih z umetno inteligenco, še posebej pozorni, da sproti uvajamo nove slovenske besede in ne prevzemamo prehitro tujih. Saj ravno umetna inteligenca slovenščino zelo dobro razume in jo tudi dobro tvori na več ravneh; na knjižni, pogovorni in celo na ravni slenga.« Beseda zal pa je po drugi strani zanimiva, ker je bila na spletnem portalu Fran iskana v večji meri kot prejšnja leta. »To kaže, da Fran vse bolj dejavno uporabljajo tudi tisti, ki so manj gotovi v način pisave. Torej mladi ali tisti, ki niso v rednem stiku z jezikom, kar nas zelo veseli.« Tvorjenje novih besed je, kot bi bil jezik na ogledu v preoblačilnici, tvorjenke pa njegova morebitna nova oblačila. Novotvorjenka leta je postala strojetvor. Besedno je vzporedna umotvoru, pomeni pa stvaritev umetne inteligence. Ahačič je napovedal, da se bomo s to besedo v prihodnje najbrž precej pogosto srečevali.
Zanimive pa so tudi besede, ki so bile med najbolj iskanimi na Franu, saj so kot vinjeta slovenskega naroda. »To so bile besede govedo, opolnomočiti, delo in pokorščina. Fran ima še vedno nad dvesto tisoč poizvedb dnevno, kar ga uvršča med največje jezikovne spletne strani v Evropi,« je še povedal Kozma Ahačič.
