Stavkovni odbor zahteva novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTVS ter socialni dialog. Prav tako je med njihovimi zahtevami, da je stavka plačana. »Generalni direktor javnega zavoda Andrej Grah Whatmough s svojimi pomočniki in z zgrešeno programsko politiko nadaljuje razgradnjo javnega medija in krni ugled javne radiotelevizije v javnosti,« so poudarili v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS.
Potem ko je programski svet zavoda novembra lani sprejel programsko-produkcijski načrt zavoda za letos, s katerim je informativni program Televizije Slovenija (TVS) »osiromašil in degradiral«, Grah Whatmough zdaj programskemu svetu predlaga še krnitev in ukinitev nekaterih dopisništev v tujini, so opomnili. Kot so navedli, so bili v stavkovnem odboru nad novico o predlaganem krčenju oziroma zapiranju dopisništev v Moskvi, Berlinu, Bruslju ter v Rimu in Vatikanu šokirani, saj po njihovi oceni pomeni dokončen izbris televizijskega informativnega programa, nadaljnje krnjenje zunanjepolitičnih vsebin na javni RTV in uničevanja poslanstva javnega medija.
Uredništvo zapustilo že več kot 30 novinarjev
Stavko so vodstvu zavoda napovedali 23. maja, po več kot 14 dneh pogajanj o novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji ter stabilni kadrovski politiki pa ni bil dosežen noben napredek, so pojasnili. Grah Whatmough do zdaj po njihovih navedbah tudi ni predlagal nobenih sprejemljivih rešitev stavkovnih zahtev.
Kot so izpostavili, so razmere v uredništvu informativnega programa TVS iz dneva v dan slabše, komunikacija je kaotična, od novega leta pa je zaradi negotovosti in slabih razmer uredništvo zapustilo že več kot 30 novinark in novinarjev. »"odstvo še povečuje negotovost z novimi predlogi krčenja informativnega programa in s krepitvijo oddaje Panorama, ki po nobenih merilih ne ustreza programskim in profesionalnim standardom javne RTV,« so poudarili.
Zaposleni si želijo s stavko izboriti pogoje, v katerih bosta delo in prispevek zaposlenih spoštovana in ustrezno plačana, s čimer branijo temelje javnega medijskega servisa. To je po njihovem prepričanju mogoče doseči z zagotavljanjem avtonomije, ustrezne kadrovske politike, spoštovanjem delavskih pravic in vključujočim delovnim okoljem ter z depolitizacijo in strokovnostjo organov javne radiotelevizije.
Društvo novinarjev kritično do predloga za krčenje dopisniške mreže RTVS v tujini
V društvu novinarjev so kritični do predloga generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, da bi krčili dopisniško mrežo v tujini. Ukinjanje dopisništev v Berlinu, Rimu in Moskvi ter krčenje števila dopisnikov v Bruslju kaže na nerazumevanje pomena RTV Slovenija kot javnega medija, ki obvešča tudi o dogodkih v tujini, menijo.
Morebitno ukinjanje mednarodnih dopisništev je po besedah Društva novinarjev Slovenije v nasprotju z zakonom o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), po katerem javni medij omogoča zagotavljanje verodostojnih in nepristranskih informativnih oddaj, s katerimi celovito obvešča o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah EU, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov.
»Če kdaj, se je v zadnjih dveh letih, ko se je svet soočal s pandemijo covida-19, in še bolj zadnje mesece, ko smo priča vojni v Ukrajini, pokazalo, kako lahko dogajanje v tujini vpliva na življenje v Sloveniji,« so poudarili. Javnost si zato po njihovih navedbah zasluži, da je dobro obveščena o dogajanju v tujini in da dobi poglobljene informacije iz prve roke, ki ji pomagajo razumeti vzroke in posledice dogajanja.
Strinjajo se, da je svet postal globalna vas in da so informacije postale lažje dostopne. Vendar se hkrati s tem širi tudi mreža virov dezinformacij, so posvarili. Pokrivanje dogajanja v tujini zgolj po sekundarnih virih po njihovem pojasnilu ni enako kot imeti v državi dopisnika, ki si zgradi mrežo svojih virov, ki je lahko hitro na mestu dogajanja, ki lahko govori z lokalnimi politiki, gospodarstveniki in drugimi državljani ter lažje začuti utrip države.
Kratkovidnost vodstva RTVS
Utemeljevanje krčenja dopisniške mreže z racionalizacijo stroškov je po mnenju društva kratkovidno, saj ne zajema presoje posledic za ugled javnega medija, za njegovo verodostojnost, zaupanje javnosti, posledično pa za gledanost in poslušanost. Padec gledanosti in poslušanosti zagotovo ne pomeni nič dobrega za prihodkovno stran zavoda, ki bo nižje stroške dela bržkone kmalu beležil tudi na račun številnih odhodov novinarjev zaradi okoliščin, v katerih delajo in zaradi katerih tudi stavkajo, so zapisali.
Pri tem so spomnili, da so številni zasebni mediji v Sloveniji v preteklosti že krčili dopisniške mreže. Glede na to je toliko bolj pomembno, da tu svojo vlogo odigra javna radiotelevizija. »Takšni predlogi vodstva javnega medija so objektivno škodljivi, še bolj neprimerni pa med stavko novinarjev, s katero ti opozarjajo tudi na odločitve vodstva, ki spodkopavajo profesionalno integriteto novinarjev in kakovost programa"« so poudarili.
