Mestna občina Kranj v sodelovanju s krajevno skupnostjo Center ozelenjuje staro mestno središče Kranja. Na Glavnem trgu med mestno hišo in cerkvijo sv. Kancijana so postavili drevored, ki ga sestavlja dvanajst dreves, posajenih v korita. Po eno drevo so umestili tudi med klopi pred Kranjsko hišo in v Prešernovo ulico.
Med rotovžem in župnijsko cerkvijo so v enostranski drevored postavili po štiri male jesene, trokrpe javorje in breze. Mali jesen so umestili tudi med klopi nasproti Kranjske hiše, trokrpi javor pa bo ponujal senco tistim, ki se bodo sporočili na klopcah v Prešernovi ulici. »Drevesa smo umestili tako, da na toplotno bolj obremenjenih lokacijah v mestu zmanjšujejo učinek toplotnega otoka in prispevajo k izboljšanju počutja ljudi. Prepričan sem, da bo nova pridobitev v mestu blagodejno vplivala tako na stanovalce kot na obiskovalce starega mestnega jedra,« je ob postavitvi dreves poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec.
Nove ozelenitve v starem jedru so se po besedah predsednika krajevne skupnosti Anžeta Šinkovca razveselili tudi stanovalci. »V poletnih mesecih je tukaj kdaj res neznosno, saj ni nikjer nobene sence, ki bi hladila žgoč beton. Drevesa naj bi to vročino blažila, hkrati pa bodo polepšala videz tega dela mesta,« je še dodal.
Drevesa so zdaj visoka do pet metrov. V prihodnjih letih bodo zrasla dvakrat toliko, premer njihovih krošenj bo okrog pet metrov. Pri simboličnem zalivanju postavljenih dreves je sodeloval tudi direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemen Malovrh. Poudaril je, da je ta del mesta, ki s svojimi znamenitostmi privablja mnoge turiste, poleti peklensko vroč in se mu ljudje takrat zato izogibajo. Nova drevesa, ki bi naj to vročino nekoliko ublažila, bodo zato po njegovem mnenju koristna tudi za obiskovalce mesta.
Bodimo pripravljeni
Ozelenitev je del evropskega projekta Be Ready, ki ga občina izvaja z namenom blaženja toplotnih otokov v mestnem središču. Kranj je eden od 19 partnerjev v projektu, v sklopu katerega bodo testirali in predlagali rešitve, ki bi lahko učinkovito zmanjševale negativne vplive urbanih toplotnih otokov.
Zaradi urbanizacije je lahko učinek urbanega toplotnega otoka oziroma segrevanje urbanih območij v primerjavi s svojo okolico ali enakovredno površino, ki ni urbanizirana, zelo veliko. Ob naraščajočih temperaturah pa so lahko ti lokalni učinki urbane klime še večji. V Kranju so ob priključitvi k projektu poudarili, da nedavni vročinski valovi kažejo na nujnost krepitve pripravljenosti in sposobnosti prilagajanja družbe in mest na spopadanje z vplivi podnebnih sprememb. Po napovedih naj bi bila poletja v Sloveniji ob koncu 21. stoletja zelo vroča. V nižinskih delih Slovenije bo tudi do devetdeset vročih dni na leto s temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Več bo tudi tropskih noči, ko se temperatura ponoči ne bo spustila pod 20 stopinj. Po najslabšem scenariju lahko po mnenju strokovnjakov v prihodnje pričakujemo tudi več kot šest vročinskih valov na leto.
Cilj evropskega projekta je partnerjem omogočiti, da pripravijo ciljno usmerjene, majhne, a močne, kontekstualno zasnovane ukrepe za obravnavo urbanih toplotnih otokov na kritičnih mestnih območjih. Učinke postavljenega drevoreda bodo spremljali. Kranjske izkušnje in rezultati pa bodo nato v pomoč pri iskanju optimalnih rešitev za blaženje učinkov urbanih toplotnih otokov v mestih.
