Danes se v bavarski prestolnici München začenja tridnevna, sicer že 59. varnostna konferenca, osrednje evropsko srečanje politikov z vsega sveta o politično-varnostnih vprašanjih. Tudi letos bo udeležba pestra, vendar s tremi bistveni izjemami. Prvič po več desetletjih na varnostni konferenci ne bo ruskih predstavnikov, prav tako tokrat na konferenco niso povabili predstavnikov iranske vlade in poslanske skupine skrajno desne nemške stranke AfD. Čeprav je vodja konference Christoph Holzen prepričan, da bo prej ali slej moralo priti do pogovorov z Rusijo o ustavitvi vojne v Ukrajini, pa ruskim predstavnikom na tem forumu niso hoteli dati priložnosti za širjenje propagande.
Močnejša percepcija tradicionalnih groženj
Več kot 40 premierjev in predsednikov držav ter več kot 90 ministrov bo z drugimi gosti tri dni razpravljalo o jedrski varnosti, podnebnih spremembah, tehnoloških vprašanjih, odgovornosti za vojne zločine in agresijo, spreminjajoči se globalni ureditvi in kriznih žariščih. Ameriška podpredsednica Kamala Harris, britanski premier Rishi Sunak, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz, član političnega biroja komunistične partije Kitajske Wang Yi ter številni drugi bodo osrednjo pozornost namenili vojni v Ukrajini in stanju v svetu leto dni pozneje.
Kot eno izmed vodil razprave bodo služili tudi izsledki raziskave, ki so jo opravili med anketiranci v dvanajstih državah. V vseh državah, razen na Japonskem, anketiranci večinoma ugotavljajo, da vojna v Ukrajini pomeni preobrat za svet. Zaradi tega se je spremenila tudi percepcija groženj. »Tradicionalne vojaške grožnje so spet na vrhu lestvice, medtem ko netradicionalne grožnje, kot so podnebne spremembe, ostajajo enako pomembne kot v preteklosti,« je rezultate povzel dr. Tobias Bunde, direktor raziskav in politik pri Münchenski varnostni konferenci. V raziskave je bila vključena tudi Ukrajina.
Kako pridobiti globalni jug?
Drugo pomembno razpravo bo odprlo vprašanje o pravilih mednarodnega reda, ki je prav z rusko agresijo na Ukrajino postavljen pod še večji vprašaj. Ko so v okviru raziskave o varnostnih percepcijah raziskovalci Münchenske varnostne konference anketirance povprašali tudi o njihovem videnju demokracije in avtokracije, so iz odgovorov ugotovili, da je zanje tekma med avtokracijami in demokracijami pomembna, a ne edina dinamika v boju za prihodnjo mednarodno ureditev. Prav tako se ne bi smelo spregledati niti razkoraka med državami, ki podpirajo mednarodno ureditev, temelječo na pravilih, niti razhajanj med revnimi in bogatimi.
»Za liberalne demokracije ne more biti pomembno zgolj to, da ščitijo status quo ureditve, ki so jo nekatere sile začele napadati na več frontah. Veliko težji izziv bo ohraniti obstoječi red na takšen način, da bo ta postal spet atraktiven za širšo mednarodno skupnost,« je potrebo po reformah svetovne ureditve opisala dr. Sophie Eisentraut, vodja raziskav in publikacij pri Münchenski varnostni konferenci. Po njeni oceni je moralo biti zavračanje številnih držav globalnega juga, da obsodijo rusko agresijo na Ukrajino, budnica za mednarodno skupnost. Hkrati pa tudi rezultati raziskave kažejo, da nezadovoljstvo z obstoječo ureditvijo še ne pomeni tudi podpore za avtokratsko ureditev. »V Indiji, Južni Afriki in Braziliji so ljudem veliko bliže pravila, ki so jih oblikovale EU in ZDA, kot pa ruska ali kitajska,« je še dodala.
Slovenijo bosta na konferenci zastopali predsednica države Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon. Predsednica bo sodelovala na panelu o pomembnosti regulacije digitalnega okolja za njegovo varno uporabo. Šefinja slovenske diplomacije pa bo govorila na panelu o sodelovanju s Kitajsko pri vprašanjih podnebnih sprememb.
