»Družbe so se v zadnjem desetletju in pol znašle pred velikimi izzivi, na katere se moramo odzivati tudi univerze, če želimo še naprej igrati aktivno vlogo v družbi in jo voditi v prihodnost,« je na novinarski konferenci povedal rektor Gregor Majdič. Pri tem prilagajanju bodo zelo veliko vlogo imela mikrodokazila, ki jih uvajajo na univerzi. Majdič verjame, da so mikrodokazila, ki so sicer zapisi učnih izidov posameznika, doseženih v kratkem časovnem obdobju, pomembna priložnost za sprotno in prožno prilagajanje izzivom izobraževanja, predvsem s stališča podaljševanja življenjske dobe in daljše delovne dobe ljudi.
Mikrodokazila bodo nadgrajevala študijske programe
Mikrodokazila so odziv na vse bolj razpršeno in neurejeno ponudbo usposabljanj za pridobivanje kompetenc. Teh je bilo samo v zadnjem letu okoli štiri tisoč, vendar pa je njihova kvaliteta vprašljiva. Za razliko od denimo poletnih šol in tečajev, ki so zadnja leta v porastu, bodo preko usposabljanja na univerzi udeleženci prejeli listino (mikrodokazilo) s podpisom rektorja. Usposabljanja bodo izvedena s strani pedagoško-raziskovalnega kadra, torej profesorjev, raziskovalcev in asistentov.
Prorektorica za študijske in študentske zadeve Ksenija Vidmar Horvat je izpostavila, da so mikrodokazila del programa vseživljenjskega učenja, ki postaja četrti steber izobraževalnega in raziskovalnega poslanstva. »Mikrodokazila nikakor ne posegajo v obstoječo strukturo študija na prvi, drugi in tretji stopnji, temveč jo nadgrajujejo, obenem pa verjamemo, da bodo izkušnje, ki jih bomo pridobivali skozi učenje in usposabljanje z mikrodokazili prek vseživljenjskega učenja, lahko smiselno nadgradili naše obstoječe programe,« je pojasnila in dodala, da se predvsem nadejajo novih oblik sodelovanja z okoljem.
Smernice za uvedbo je podala že Evropska komisija
Priporočila za učenje z mikrodokazili je Evropska komisija sprejela junija 2022. Gre za novo kulturo vseživljenjskega učenja, ki bo zagotovila, da ima vsak možnost pridobivanja novih znanj, spretnosti in kompetenc za poklicno in zasebno življenje. Poglavitni cilji so prožne oziroma fleksibilne ponudbe učenja, personalizacija učnih in kariernih poti, vključenost in enake možnosti za vse družbene skupine ter odpornost družbe in ekonomij. Med drugim želijo sistem mikrodokazil tudi poenotiti in zagotoviti evropsko primerljivost in prenosljivost.
Pokrila bodo številna področja
V obdobju od 1. julija 2022 do 31. decembra 2025 bo univerza izvedla 11 pilotnih projektov, v okviru katerih bo posodobljenih 29 kurikulov visokošolskih študijskih programov. Izkušnje pilotnih projektov kažejo, da je v podjetjih, civilni družbi in javni upravi interes po zelenem prehodu, krožnem gospodarstvu in trajnostnem razvoju. Pilotni projekti bodo tako zajemali različna področja, od denimo digitalizacije, vprašanja migracij in demokracije, znanstvenega komuniciranja, prehrane, ekologije, digitalnega zgodovinopisja, tehnologij, letalstva, trajnostnih premazov in podobno.
Kakšne so izkušnje?
Sodelovanje z okoljem je sicer pogosta praksa več fakultet, vendar ta sodelovanja niso sistemsko poenotena. Mikrodokazila bodo, za razliko od omenjenih, namreč certificirana, sistematizirana ter bodo zagotavljala dodatne kompetence, ki jih je udeleženec pridobil na uveljavljeni instituciji (UL). Usposabljanja bodo krajša od enega študijskega semestra, razumeti pa jih je treba v luči pridobitve dodatnih kompetenc in posebnih znanj. Aktualna so postala predvsem po epidemiji, saj je bilo zaposlene treba opremiti z znanji, ki jih pred tem niso imeli, klasični študijski programi pa jih niso ponujali.
Podjetja naj bi bila že zdaj zainteresirana za usposabljanja, saj imajo namreč že ideje, katere nove kompetence in veščine njihovi zaposleni potrebujejo. Prednost tovrstnih usposabljanj bo predvsem fleksibilnost in hitra odzivnost na potrebe trga dela. Povpraševanje bosta sicer lahko oddala tudi civilna družba in javna uprava.
Vodji pilotnega projekta Vseživljenjsko učenje in mikrokrediti Andreju Kosu se zdi izjemno pomembno, da v omenjene tri stebre univerze dodajajo še vseživljenjsko učenje kot enega ključnih stebrov v današnji družbi. »Potrebe po kompetencah izredno hitro napredujejo in prav zaradi tega je potreba po krajših usposabljanjih, tudi v smislu nadgrajevanja obstoječih znanj izjemno pomembna za razvoj univerze,« je dejal. Spomnil je na anketo med članicami, ki je pokazala, da nekatere članice to že odlično delajo in bodo z mikrodokazili to še nadgradile, mnogo članic pa bo s projekti vstopilo v to zgodbo.
»Izkušnje pilotnih projektov kažejo, da prihaja do povpraševanja v podjetjih, civilni družbi in javni upravi po različnih tematikah, predvsem pa o zelenem prehodu, krožnem gospodarstvu in trajnostnem razvoju,« je povedala Jana Arbeiter, sicer vodja pilotnih projektov Vseživljenjsko učenje in mikrodokazila in Program usposabljanja za zeleni in digitalni prehod v trajnostno družbo.
Na UL bo Center vseživljenjskega učenja
Center vseživljenjskega učenja, ki ga odpirajo na univerzi, je po besedah vodje centra Tamare Boh središče za uvajanje mikrodokazil na univerzi, ki povezuje članice z okoljem. »Center je priložnost, da prenesemo vse naše bogate dosedanje izkušnje obštudijskega izobraževanja na nove naloge odzivanja na potrebe družbe, medtem ko še naprej krepimo idejo in cilje vseživljenjskega učenja,« je poudarila. Center bo skrbel predvsem za poenoteno upravljanje ponudbe vseživljenjskega učenja, koordinacijo univerzitetnih pravil za pripravo ponudbe, oblikovanje registrov ter vodenje postopkov na tem področju.
