»Ruske bombe so v Odesi že tretjo noč zapored uničevale pristaniško infrastrukturo in skladišča žita, pri čemer je bilo požganih več kot 60.000 ton. Rusija torej ni samo odstopila od dogovora o izvozu žita prek Črnega morja, ampak ga tudi požiga,« je povedal Borrell.
O tem bodo zunanji ministri EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, prek videopovezave govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, ki jim bo predstavil več podrobnosti.
»Vendar pa že zdaj vemo, da bo to povzročilo ogromno prehransko krizo po svetu,« je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije.
Poudaril je, da obstaja samo ena rešitev, to je povečanje vojaške pomoči EU Ukrajini. Zato bo danes ministrom predstavil predlog za povečanje sredstev za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, pri čemer ni želel govoriti o podrobnostih.
Po neuradnih informacijah naj bi predlagal poseben sklad za Ukrajino v okviru evropskega mirovnega instrumenta v vrednosti 20 milijard evrov za obdobje 2024-2027. Prek tega instrumenta, v katerega članice EU prispevajo neposredno, unija že zdaj sofinancira dobave vojaške pomoči Ukrajini, a sredstev zmanjkuje.
Slovenija po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon načeloma podpira povečanje sredstev za Ukrajino, vendar pa ni želela govoriti o konkretnih številkah. »Je pa dejstvo, da obstaja zaveza vrha evropskih voditeljev iz junija, da bomo dajali varnostna zagotovila Ukrajini v naslednjem obdobju, seveda hkrati z vojaško, finančno, tehnično, materialno pomočjo,« je povedala. To zavezo je dala tudi Slovenija, je dodala Fajon.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je poudarila, da morajo biti varnostna zagotovila zveze Nato, skupine G7 in EU medsebojno usklajena. »Zato pa potrebujemo tudi zelo velike vsote denarja, tudi za nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini,« je povedala.
Več ministrov je ob prihodu na zasedanje obsodilo rusko odločitev, da odstopi od dogovora o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja. Po besedah ministrice Baerbock napoved ruskih oblasti, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, poslej obravnavale kot potencialne prevoznice vojaškega tovora, kaže na to, da ruski predsednik Vladimir Putin ne napada zgolj Ukrajine ampak tudi mednarodni red odnosov med državami.
Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je to odločitev označil za grozljivo. »Prepričan sem, da bo cel svet zelo hitro spoznal, da to ni evropska vojna, ampak da zadeva celotno mednarodno skupnost. Poleg tega pa tudi, da je mogoče to vojno ustaviti samo, če bo mednarodna skupnost stopila skupaj,« je povedal.
Ministri imajo danes na dnevnem redu še razpravo o odnosih s Turčijo, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v zameno za podporo švedskemu vstopu v zvezo Nato zahteval oživitev turških pristopnih pogajanj z EU.
To, da želi Turčija ponovno začeti pristopna pogajanja, je Borrell označil za dobro novico. Ministri bodo po njegovih besedah razpravljali, kako odgovoriti na zahtevo Ankare. Najprej je treba preučiti možnost posodobitve carinske unije in vizumske politike, je dodal Borrell, ki se je nedavno sestal z novim turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom.
Ciprski zunanji minister Konstantinos Kombos je glede tega poudaril, da njegova država pričakuje hitro obnovitev vsebinskih pogovorov o rešitvi ciprskega vprašanja. Pogovori pod okriljem Združenih narodov o ponovni združitvi ciprskega otoka, ki je razdeljen na grški in turški del, so namreč že leta v zastoju.
Rusija obstreljevala Odeso in Mikolajiv
»Rusi so zadeli središče mesta,« je na Telegramu zapisal guverner ukrajinske regije Mikolajiv Vitalij Kim. Dodal je, da je bilo 18 ljudi ranjenih, devet jih je bilo hospitaliziranih, med njimi pet otrok. Več podrobnosti o napadu ni podal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinske zračne sile so pred tem ponoči razglasile alarm tudi za pristaniško mesto Odesa in istoimensko regijo ob Črnem morju, ter več drugih regij. Navedli so, da so zaznali »izstrelitev raket« proti regiji na jugu Ukrajine.
»Zaradi ruskega napada je v središču Odese prišlo do uničenja,« je na Telegramu zapisal guverner Oleg Kiper. »Imamo informacije o dveh hospitaliziranih osebah,« je dodal, več podrobnosti pa ni navedel.
Oblasti v Kijevu so v sredo trdile tudi, da je Rusija v napadih v okolici Odese uničila 60.000 ton žita, namenjenega za izvoz, potem ko je Moskva v začetku tedna odstopila od dogovora izvozu žita prek Črnega morja. V sredo so nato oblasti v Moskvi sporočile, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, obravnavali kot potencialne prevoznice vojaškega tovora.
Pristanišča v Odesi in okolici so ključna tranzitna vozlišča za izvoz žita iz Ukrajine. Podobno velja za Mikolajiv, ki leži nekoliko bolj v notranjosti proti vzhodu in je približno 200 kilometrov oddaljen od zasedenega polotoka Krim, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija.
Proruske oblasti na Krimu so davi sporočile, da je bila v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na eno od naselij na severozahodu tega polotoka ubita najstnica. »Njeni družini bomo zagotovili vso potrebno pomoč,« je dejal ruski guverner Krima Sergej Aksjonov.
Do poročila o ukrajinskem napadu na Krim prihaja le dan po tem, ko so na polotoku zaradi požara na vojaškem vadišču evakuirali več kot 2000 civilistov. Ruski mediji so poročali o eksplozijah, Kijev pa je trdil, da je na Krimu uspešno izvedel operacijo.
