Tiskovna predstavnica Erevana je v petek sporočila, da je do petka zvečer iz Gorskega Karabaha v Armenijo prispelo 97.700 ljudi. »Še en dan in tok bo presahnil,« je ob tem ocenil armenski minister za regionalno upravo in infrastrukturo Gnel Sanosjan in dodal, da bo oblastem potem preostal le še izziv, da poskrbijo za vse prišleke.
Regijo zapustila večina prebivalcev
Danes je nato Bagdasarjan sporočila, da je v Armenijo iz regije doslej prispelo 100.417 ljudi, kar pomeni, da jo je zapustila velika večina prebivalstva - več kot 80 odstotkov. Pred azerbajdžansko vojaško operacijo je namreč tam živelo okoli 130.000 ljudi, med njimi 120.000 etničnih Armencev.
»Ostalo je največ nekaj sto ljudi, med katerimi je večina uradnikov, uslužbencev reševalnih služb, prostovoljcev, nekaj oseb s posebnimi potrebami,« je na družbenih omrežjih zapisal Artak Beglarjan, nekdanji uradnik separatističnih oblasti v regiji. Te so v četrtek razglasile, da bo samooklicana Republika Gorski Karabah (Arcah) s prihodnjim letom prenehala obstajati.
Tudi agencija ZN za begunce (UNCHR) je potrdila, da je iz regije odšlo 100.000 ljudi. Ob tem je zatrdila, da so mnogi med njimi lačni, izčrpani in potrebni takojšnje pomoči.
Humanitarna misija
ZN so medtem sporočili, da bodo v Gorski Karabah prvič po 30 letih poslali humanitarno misijo. »Azerbajdžanska vlada in ZN sta se dogovorila o misiji v regiji,« je dejal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric.
Pojasnil je, da ZN zaradi »zelo zapletenih in občutljivih geopolitičnih razmer« približno 30 let niso imeli dostopa do regije. »Zato je zelo pomembno, da bomo lahko prišli tja,« je poudaril in dodal, da bo misija z več kot desetimi člani v regijo prišla po zraku iz Azerbajdžana.
Ocenila bo potrebe ljudi, ki so ostali v Gorskem Karabahu, kot tudi tistih, ki so na poti v Armenijo. Po besedah Dujarrica bodo pozorni tudi na spoštovanje mednarodnega prava, zlasti dela, ki se nanaša na človekove pravice.
