Na poti iz rodnega Splita na svetovne odre se je učil pri Milanu Sachsu, Herbertu Karajanu in Lovru Matačiću. Iz sodelovanj s skladatelji 20. stoletja, kot so Benjamin Britten, Carl Orff in Dmitri Šostakovič, pa je poglobil študij sodobne glasbe.
Začel je kot asistent dirigent v zagrebški Operi, kjer je kasneje postal ravnatelj, nato ga je pot vodila v operni hiši v Zürichu in Gradcu, kjer je denimo postavil integralno različico Wagnerjeve tetralogije Nibelunški prstan, ki jo je v celoti posnela ORF.
Nastopal je tudi v Hamburški operi in milanski Scali ter gostoval v opernih hišah od Pariza, Berlina, Münchna in Dunaja do Trsta, Benetk in Firenc. Posebno pozornost je posvečal sodobni glasbi, pa tudi hrvaški glasbeni dediščini in domačim skladateljem.
Simfonični orkester HRT je vodil 18 let, za dirigentskim pultom pa je po pisanju Hine nazadnje stal oktobra lani, ko je dirigiral na koncertu ob 100. obletnici zagrebške glasbene akademije.
Sodeloval je tudi na festivalih, kot so Dunajski slavnostni tedni, Štajerska jesen, Dubrovniške poletne igre in Splitsko poletje. Leta 2014 je na ljubljanskem poletnem festivalu vodil uprizoritev Wagnerjevega Lohengrina iz zagrebške Opere.
