Dan po velikem uspehu in odločilni zmagi nad Črno goro v kvalifikacijah za olimpijske igre slovenske rokometašice ob prihodu v domovino še niso popolnoma strnile vtisov. »Ne zavedamo se še, da gremo res na olimpijske igre. Uspeh je rezultat dobrega in načrtnega dela. Zgradile smo pravega ekipnega duha in zdaj lahko uživamo v tem dosežku. Naša energija na igrišču je bila ključna za uspeh,« je po vrnitvi v domovino na brniškem letališču dejala Maja Vojnović. »Še vedno smo polne emocij in upam, da bo ta občutek zadovoljstva trajal čim dlje. Julija začnemo priprave, nato pa bomo skušale v Parizu igrati na polno in uživati z nasmehom na obrazu, saj smo si to zaslužile,« pa jo je dopolnila njena soigralka Amra Pandžić.

Prav obe vratarki sta bili tisti, ki ju je po zmagi nad Črno goro izpostavil selektor Dragan Adžić. »Vratarki sta duši naše ekipe. Proti Črni gori je bila Pandžićeva tista, ki je z obrambami dala stabilnost obrambi, kar je bil ključ do našega uspeha. Ni ravno preprosto zaustaviti črnogorski napad, nam je to uspelo in dejansko smo vseh 60 minut imeli tekmo pod kontrolo,« je pot do zmage proti Črnogorkam opisal njihov 54-letni rojak na slovenski klopi, ki je v Neu-Ulmu skupaj z igralkami in strokovnim vodstvom glasno pel Zdravljico.

Zahvala Sari Isaković

»Visoka poraza proti Franciji v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo sta prišla ob pravem trenutku. Pomagala sta nam, da smo se zbrali in že proti Nemčiji, čeprav smo izgubili, v igri pokazali stabilnost in odigrali dobro tekmo. Sledila je vrhunska predstava proti Paragvaju, proti Črni gori pa se je videlo, kako zahtevno je igrati proti takim tekmicam,« se je Adžić dotaknil obeh porazov pred dvema mesecema in pol, ob tem pa izpostavil psihično stabilnost svoje ekipe. »Vse odločilne tekme od mojega prihoda na selektorsko mesto so dekleta odigrale vrhunsko. V Krimu, jedro reprezentance vendarle prihaja iz tega kluba, imamo psihologinjo Tjašo Jezernik, imeli pa smo tudi privilegij, da nam je vodstvo zveze omogočilo dve srečanji s Saro Isaković, ki je svojo karizmo in mirnost prenesla na igralke. Z njimi je delala vrhunsko in morda je prav ona dala tisto, kar je bilo potrebno za končni uspeh.«

Adžić je slovensko izbrano vrsto prevzel pred dobrimi kot tremi leti. Še istega leta je bil z njo na svetovnem prvenstvu v Španiji sedemnajsti, leto pozneje na evropskem prvenstvu v Sloveniji osmi, lani v Skandinaviji na svetovnem prvenstvu pa enajsti. Ob tem je vedno na glas razmišljal tudi o uvrstitvi na olimpijske igre. »Vedel sem, kako dobro delo je pred mano opravil Uroš Bregar, prav tako mi je bilo znano, kako se dela v Krimu, zato sem bil prepričan, da je to ekipa, ki je sposobna visokih uvrstitev, tudi nastopa na olimpijskih igrah. Tri leta smo garali za ta uspeh in samo dekleta vedo, čemu vse so se v tem času odrekla, zato sem bil po tekmi vesel, ko sem v njihovih očeh videl solze sreče. Sam bom od sreče zajokal šele, ko bomo prestopili vrata olimpijske vasi,« je še dejal slovenski selektor.

Klubski rokomet v krizi, reprezentančni blesti

Slovenske rokometašice so spisale pravo športno pravljico, ki pa je ob številnih športnih programih v Sloveniji ni bilo mogoče spremljati v živo preko malih zaslonov, kar tudi govori o mačehovskem odnosu do ženskega rokometa. Če k temu dodamo še slovenski ženski klubski rokomet, v katerem z izjemo Krima ni kluba, ki bi deloval na profesionalni ravni, je uvrstitev med dvanajst izbranih reprezentanc, ki bodo poleti igrale v Parizu, še toliko večji dosežek.

»Ponosna sem na našo ekipo, na vse nas, ki se že dolga leta razdajamo za reprezentanco. Včasih si nismo upali niti sanjati, da bi olimpijske igre postale resničnost. A najprej smo sanjali, nato upali in na koncu vse skupaj uresničili. Posebej velika hvala tistim, ki so še posebej verjeli v nas in nas podprli tudi v Neu-Ulmu. To je super reklama za rokomet. Upam, da se bo še več mladine in otrok vpisalo v rokomet in spoznalo ta lepi šport. Da vidijo, da imamo tudi v Sloveniji prihodnost v rokometu, tako ženske kot moški,« pa je vse skupaj zaokrožila Ana Gros, kapetanka generacije, ki se je za vedno vpisala v zgodovino.