Glede na dogovore na spomladanskem srečanju Mednarodne smučarske zveze (Fis) v Dubrovniku bo v prihodnji sezoni tako ženski kot moški tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju gostila Kranjska Gora. Koledar bo 24. maja na kongresu uradno potrdilo predsedstvo krovne zveze, a glede na osnutek, ki je nastal v Dalmaciji, je že jasno, da bo mariborsko prizorišče (najverjetneje) izpadlo iz koledarja. Slalomsko in veleslalomsko tekmo svetovnega pokala za ženske bo 6. in 7. januarja prihodnje leto gostila Kranjska Gora, ki bo 9. in 10. marca podoben spored pripravila še za moške.
Snežni stadion, ki leži na zgolj 325 metrih nadmorske višine, je slalom in veleslalom na najvišji ravni nazadnje gostil leta 2019. Selitve lisičk iz Maribora so v zadnjih letih postale stalnica, v prihajajoči sezoni pa se bo prvič zgodilo, da Maribor v koledarju ne bo niti predviden. Zlata lisica je od leta 1964 13-krat odšla na gostovanje, med letoma 1974 in 1975 je bilo tekmovanje zaradi težav s snegom prestavljeno na Jahorino in v Bad Gastein, enajstkrat pa je Zlato lisico gostila Kranjska Gora, še posebej pogosto v zadnjem obdobju. Prihodnje leto bo od prve Zlate lisice tako minilo natanko 60 let, k preprečitvi selitve pa očitno ne bo pripomogel niti štajerski plan B: nova proga z višjo nadmorsko višino, na katero bi lahko v primeru premalo snega na Snežnem stadionu preselili Zlato lisico. Le prestavitev tekmovanja višje po obstoječi smučarski progi namreč ni prišla v poštev zaradi premajhnega naklona, problem je predvsem v izrazito ravninskem delu ob koči Luka.
Odločitev obžalujejo
Ob vsem tem se postavlja vprašanje o prihodnosti blagovne znamke Zlata lisica. Bodo tekmo na Gorenjskem še vedno organizirali Štajerci, bo niti v rokah tudi v prihodnje držal ASK Branik? Bodo glavno besedo od zdaj naprej tudi v ženski konkurenci imeli Kranjskogorčani? Za komentar smo poklicali mariborskega podžupana Sama Petra Medveda, ki je odgovoren za področje športa: »To sicer ni v domeni Mestne občine Maribor, ki dobro sodeluje tako z organizatorji kot s podjetjem Marprom glede zagotavljanja potrebnih sredstev za investicije v rezervno progo, v zasneževanje. Je pa dejstvo, da odločitev, če bo tudi uradno do nje prišlo, zelo obžalujemo.«
V ženski koledar svetovnega pokala se vrača nekaj prizorišč, ki so v zadnji sezoni manjkala, francoski Val d'Isere in nemški Ga-Pa bosta spet v znamenju hitrih disciplin, prav tako se vračata slovaška Jasna in italijanska Val di Fassa, prvič se bo ženska karavana ustavila v kanadskem Mont Tremlantu, ki bo nadomestil Lake Louise. Prav tako prvič bo tekmo svetovnega pokala za moške gostil avstrijski Gurgl, v moškem koledarju bosta spet Bansko in Kvitfjell. Vodilni možje so koledar pripravili ob upoštevanju aktualnih podnebnih sprememb. Zato bosta tako uvertura v Söldnu kot finale v Saalbachu na sporedu teden dni kasneje. Glede na lanske odpovedi, ko konec oktobra tudi na nadmorski višini 4000 metrov ni bilo dovolj snega za varno izvedbo tekem, letošnji prvi preizkušnji v hitrih disciplinah v zimskem središču Zermatt-Cervinia načrtujejo za konec novembra.
Smučarska zveza Slovenije si je prizadevala za Kranjsko Goro
»V koledarju svetovnega pokala v alpskem smučanju ni prizorišč, ki na začetku sezone ne morejo stoodstotno zagotoviti pogojev za izvedbo tekmovanja, ali so zaradi svoje nizke nadmorske višine in posledično previsokih temperatur rizična za pripravo potrebnega snega. Mi smo si prizadevali in zagotovili, da v sezoni 2023/24 dve tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju za ženske ostaneta v koledarju in se izvedeta v Kranjski Gori,« so v odzivu zapisali pri Smučarski zvezi Slovenije. FIS je sicer sporočila tudi kandidate, ki se potegujejo za organizacijo svetovnega prvenstva v alpskem smučanju leta 2029. Potem ko bo prvenstvo leta 2025 gostil avstrijski Saalbach, dve leti kasneje pa švicarska Crans-Montana, so interes za organizacijo jubilejnega, 50. SP izkazali Narvik (Norveška), Val Gardena (Italija) in Soldeu (Andora).
