V Sloveniji je uradno okoli 37.000 oseb z demenco, neuradno pa kar okoli 50.000, saj jih je mnogo nediagnosticiranih. Vsak trinajsti prebivalec, starejši od 65 let, ima pri nas eno od oblik demence. Najpogosteje je to alzheimerjeva bolezen. V septembru tej bolezni v svetovnem merilu namenjajo posebno pozornost, letos pod sloganom Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno. Poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju tveganja za nastop demence. V Sloveniji tej bolezni namenjamo posebno pozornost, saj sodimo v starajočo se družbo, znano pa je, da se s starostjo ta bolezen še pogosteje pojavlja. Pripravljena je tudi strategija za obravnavo do leta 2030, s katero bodo zasledovali deset temeljnih ciljev.

Fizična in mentalna aktivnost

Kot je naštevala Nadja Čobal z ministrstva za zdravje, je prvi cilj zagotovo ta, da si mora vsak sam prizadevati za čim večjo telesno in umsko dejavnost. Preventiva pri demenci je podobna kot pri kardiovaskularnih boleznih. Zelo pomembno je, da osebni zdravniki bolezen diagnosticirajo dovolj zgodaj. Situacija danes je namreč takšna, da ima manj kot polovica bolnikov pravočasno diagnozo. To pomeni, da lahko bolnik zdravila dobi pravočasno in z njimi upočasni napredovanje bolezni. Za ljudi z demenco, ki živijo v institucijah, je dobro poskrbljeno, medtem ko si je treba prizadevati za to, da bodo tudi tisti, ki bodo ostali v domačem okolju, prišli do ustrezne oskrbe, za kar je treba nadgraditi obstoječe službe in okrepiti pomoč na domu. Še vedno je prisotna stigma zaradi te bolezni, zaradi česar se posameznik težje odloči poiskati pomoč pri zdravniku, ko zazna težave, okolica pa ga ne zna pravilno usmeriti. Temu je namenjena mreža demenci prijaznih točk, ki jih je v Sloveniji že okoli 450 in kjer lahko vsak, ki se sooči s težavami, ki zadevajo demenco, poišče najosnovnejše informacije.

Spominčica – Alzheimer Slovenija, slovensko združenje za pomoč pri demenci, deluje že 25 let in nanje se lahko obrnejo tudi svojci, ki se znajdejo v stiski. Ti izpostavljajo predvsem pomanjkanje družabnikov, da bi pokrili vse potrebe. Svojci namreč dementne osebe ne morejo pustiti same doma niti eno uro, saj v tem času lahko prižge štedilnik, se usede v avto, odpelje in podobno. Predsednica združenja Štefanija Lukič Zlobec pravi, da je glavno vodilo Svetovne zdravstvene organizacije ozaveščanje o tej bolezni, zmanjševanje stigme in preventivne dejavnosti.

Mercedes Lovrečič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je izpostavila, da se lahko prve spremembe na možganih, ki kažejo, da bo prišlo do alzheimerjeve bolezni, začnejo že dvanajst let prej. Eden od štirih ljudi meni, da te bolezni ne moremo preprečiti z ničimer, da se ne da narediti ničesar, kar pa ni res. V 40 odstotkih primerov lahko demenco preprečimo ali pa vsaj zamaknemo simptome. Ena od teh je demenca zaradi škodljive rabe alkohola. Zato je pri demenci potrebno zgodnje prepoznavanje, zdravljenje z zdravili, ki omogočajo, da se bolezen zamakne (pojavljajo se nova zdravila, ki bodo k temu dodatno pripomogla). Dejavniki, na katere ne moremo vplivati, so starost in genetika, vendar je treba razbiti mit, da je demenca del staranja, saj so tveganja odvisna tudi od drugih dejavnikov, kot so kajenje, alkohol, neaktivnost, visok krvni tlak, izoliranost. Ti dejavniki se lahko pojavijo že v srednji življenjski dobi. Za zdravje možganov je zelo pomembno tudi zdravje srca in ožilja in eden izmed dejavnikov tveganja demence je tudi možganska kap. Tudi prehrana ni nepomembna – priporoča se mediteranska dieta.

Zaščitni dejavnik pred demenco je tudi dolžina izobraževalnega procesa – dlje ko traja, manjša je izpostavljenost demenci v primerjavi s tistimi, ki se ne izobražujejo, saj učenje pomaga pri vzdrževanju kognitivnih funkcij in pomaga ustvarjati kognitivne rezerve. Pri gradnji le-teh pomagajo stvari, ki stimulirajo naše možgane. Demenca je povezana tudi s socialno-ekonomskim statusom. Pomembno je, da smo družbeno aktivni vse življenje, da se ne osamimo, da ohranjamo stike, da smo ves čas radovedni in da – kolikor le lahko – obvladamo stres. Za starejše s slabšim sluhom so zelo priporočljivi slušni aparati, saj se v nasprotnem primeru človek lahko zaradi naglušnosti osami. Kot rečeno, je bolezen še vedno stigmatizirana in ljudje te težave skrivajo. Ker jih je sram, ne želijo jemati zdravil, kar pa je nujno, če želimo bolezen nadzorovati.

Več pomoči na domu

Janja Romih z ministrstva za solidarno prihodnost je ob tem poudarila, da v strategiji želijo, da imajo osebe z demenco možnost izbire. Torej, da ni edina izbira dom, institucija, pač pa da se poiščejo tudi druge, prilagojene oblike namestitve. Veliko dementnih je nastanjenih v domovih za starejše – v nekaterih je takšnih kar 70 odstotkov stanovalcev. Zato je treba povečati prostorske in kadrovske prilagoditve, razmišljajo pa tudi o vzpostavitvi centrov, ki bi nudili ustrezne informacije glede demence (pomoč na domu, začasna namestitev in tako dalje). Vedno bolj pomembna storitev je dnevno varstvo, ki med drugim omogoča tudi svojcem, da se razbremenijo vsaj za kakšen dan ali nekaj ur na teden. V strategiji tako predvidevajo, da bi se te oblike namestitve še okrepile po vseh regijah. Ena od pomembnih storitev je pomoč na domu, saj veliko ljudi živi doma, včasih pa potrebujejo večji obseg storitev, kot jim je omogočen. Zato je treba delati v smeri, da se časovno okrepi ta storitev in da se poenotijo cene, je pojasnila Romihova. Novost v strategiji so skupnostni centri, ki so predvideni v okviru evropskih sredstev. V načrtu so trije centri, ki bodo enotna točka za pridobivanje informacij in storitev osebam z demenco. Na enem mestu bo mogoče dobiti celotno podporo, ustrezne strokovne nasvete in tako dalje.

Velik problem pa bo vse te cilje realizirati – zaradi pomanjkanja kadra. V strategiji je predvidenih 2200 novih delovnih mest do leta 2030, vendar bo kader, ki ga bodo iskali doma in v tujini, zelo težko dobiti. Potrebe pa bodo vse večje, saj to kažejo projekcije te bolezni, ki so jih naredili tako pri nas kot v tujini. V svetovnem merilu številke kažejo, da bo do leta 2050 kar od 135 do 150 milijonov ljudi z demenco, v Evropi pa 19 milijonov. V Sloveniji je bilo leta 2006 22.000 takšnih bolnikov, leta 2018 že 35.000, leta 2030 jih bo že 45.000, od tega 30.000 žensk in 15.000 moških. Demenca je namreč pogostejša pri ženskah.