Radio-Ljubljana in Trst

Trst, 30. avg. (Tel. »Slov.«) Za radioamaterje so poskusna oddajanja ljubljanske radio oddajne postaje velika novost. Nek radio amater iz tržaške okolice poroča: Imam troelektronski aparat. Podstrešna antena. Dolga 22 metrov. Visoka 7. Zveza z lijakom. Slušalke. Na valu 566 motita Krakov in Freiburg. Na valu 570 je še slabše. Na valu 574 se je čulo imenitno. Petje Likoviča izvrstno. Klavirska izvajanja slabša. Pri godbi odmevajo preveč basovski instrumenti. Zelo moti postaja v Trstu pri svetilniku, ko oddaja.

Slovenec, 31. avgusta 1928

Praznik slovenske besede in pesmi

Vsi Slovenci v vseh deželah! Novo ognjišče smo dobili Slovenci, novo srce. Ognjišče, kamor hočemo zbirati vse najboljše, najlepše, najplemenitejše, najpotrebnejše, najnaprednejše in najmodernejše, kamor hočemo nizali bisere naše kulture, vse, kar našega dobrega v glasu in besedi označili moremo. Dobili smo magnet, ki bo zvezal vse ude našega naroda, jih združeval dan za dnem z vezili čustva in razuma, z vezmi gospodarstva in prosvete, z vezmi duha našega, da bomo vsak dan obnavljali svoje, enotnost. Ta magnet bo črpal iz vseh nas vse, kar moremo dati, da bo potem izžareval in dajal nam vsem v izpopolnitev, napredek in veselje.

Današnji dan smo poleteli v svet. Slovenska beseda med besedami vseh drugih narodov bo začela redno padati v ušesa vseh evropskih narodov, slovenska pesem bo dan za dnem svet osvajala. Naši najboljši kulturni delavci nam bodo po radiu dan za dnem dajali svoja najboljša dela. Naše gospodarstvo, ves naš napredek bo hitel z doslej neznano brzino novim uspehom nasproti, ker bo imel na razpolago najnovejša poročila, najnovejše podatke, najnovejši pouk, najmodernejše sredstvo, s katerim človek more obvladali pregled in obseči vsaj tisto panogo življenja okoli sebe, za katero je po svoji dolžnosti primoran voditi brigo in skrb.

Za Slovence je današnja otvoritev radiopostaje dogodek-mejnik, ki bi ga mogli primerjali samo še s prvo v slovenski besedi tiskano knjigo. (…)

Radio-Ljubljana bo resnično žarišče, ki bo izžarevalo svoje čudovite in blagodejne žarke na vse strani in spajalo v moderno duhovno občestvo, nevidno sicer in nekako tajinstveno združeno, vse prijatelje doma in na tujem (…)

Slovenec, 1. septembra 1928

Program Radio-Ljubljana

Sobota, 1. septembra;

9.30: Otvoritev velesejma, govori in koncert godbe Dravske divizije.

16.–: Slovenska beseda, govori pisatelj Franc Finžgar; odlomki iz Dume, recitira pesnik Oton Župančič.

16.15: I. Radio-koncert: Državna himna; L. v. Beethoven: Ouvertura Leonora št. 3, op. 72: Fr. Schubert: Simfonija v h-molu, P. I. Čajkovsky: Iz sulite »Casse noisette« a) Trepak. b) Arabski plesi, c) Kineški ples, d) J.Suk: Ala polka iz suite Radus in Mahulena.

20.–: »Prodana nevesta«, prenos iz gledališča

Slovenec, 1. septembra 1928

Otvoritev radijske postaje.

Preteklo soboto 1. septembra je bil za Slovenijo velik in pomemben dan. Otvorila se je slovenska radio-postaja, ki jo je zgradila država iz računa nemške vojne odškodnine in ki jo je za 15 let oddala v najem Prosvetni zvezi v Ljubljani.

Slovenski radio je zato tolikega pomena, ker bo nosil slovensko besedo in slovensko pesem daleč preko mej slovenske domovine po celi širni Evropi. Slovenci so majhen narod in nas Evropa splošno ne pozna. Le pojdi n. pr. v Nemčijo ali Francijo – prav redek izobraženec bo vedel, da obstoji slovenski narod, da o preprostem človeku niti ne govorimo. (…)

In tako gre sedaj vsak dan naprej – približno 4–5 ur programa. So pa to še vedno poskusna oddajanja, ki bodo trajala do 28. oktobra. Takrat ob desetletnici osvoboditve slovenskega naroda bo slovesna otvoritev. (…)

Domoljub, 5. septembra 1928

»Jutrovo« poročanje.

List, ki vara javnost, da je dober in točen poročevalec, ni prinesel niti besedice o otvoritvi Radio-Ljubljana.

Slovenec, 5. septembra 1928

Velike narodne svečanosti v Ljubljani.

Te dni smo Slovenci obhajali desetletnico svoje narodne svobode. Deset let je že prešlo od tistih prevažnih trenutkov, ko nam je prišla končno nasproti usoda in nam naklonila dan, s katerim so bili odstranjeni okovi, ki so mnogo vekov od tujca stiskali slovenski rod. (…)

Popoldne se je nato v Unionu svečano izvršila otvoritev slovenske radijske postaje. Ta čin je izvršil delegat kraljevske vlade načelnik ministrstva pošte. Dr. M. Natlačen je nato govoril še o slovenski besedi, nekdaj teptani in ponižani, danes svobodni, ki v tem trenutku stopa v svet, preko mej slovenske zemlje, do vseh svojih rojakov daleč po svetu, enakovredne vsem ostalim obstoječim jezikom. (…)

Domoljub, 31. oktobra 1928

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib