Raziskovalci iz omenjene neprofitne nevladne organizacije so poročilo pripravili na podlagi podatkov strokovnjakov Univerze v Marylandu, pri čemer so se zaradi njihovega posebnega pomena za svetovno podnebje in zaloge kisika osredotočili predvsem na tropske deževne gozdove.
Lanska izguba 3,7 milijona hektarov tropskega pragozda pomeni, da je bilo vsako minuto izgubljenega za 10 nogometnih igrišč teh gozdnih površin. Poleg izsekavanja za pridobivanje kmetijskih površin in gozdarsko dejavnost so bili med razlogi za izgube tudi požari, ki so pogosto podtaknjeni.
V Braziliji, kjer se nahaja večina amazonskega tropskega pragozda, največjega območja deževnega gozda na svetu, je po menjavi na oblasti prišlo do 36-odstotnega zmanjšanja izgubljenih površin, temu pa se je pridružilo še 49-odstotno zmanjšanje v Kolumbiji, kjer je na izboljšanje prav tako vsaj delno vplivala sprememba vladajoče politike.
A kljub temu izgube tropskega deževnega gozda ostajajo »trmasto visoke«, opozarjajo avtorji poročila. Lanska skupna izguba je bila sicer za devet odstotkov manjša kot v 2022, a istočasno približno enaka kot v letih 2019 in 2021. Zaradi izgube tropskega pragozda v 2023 je nastalo za 2,4 milijarde ton dodatnih emisij ogljikovega dioksida, kar pomeni skoraj polovico letnih izpustov ZDA, so opozorili v poročilu.
Izboljšanje v Braziliji in Kolumbiji je izničevalo močno poslabšanje razmer v Boliviji, Laosu in Nikaragvi, predvsem zaradi požarov in pridobivanja kmetijskih površin na račun gozda.
V Boliviji so bile izgube gozda že tretje leto zapored rekordno visoke, predvsem kot posledica širjenja pridobivanja soje. Lanske izgube tropskega deževnega gozda v državi so bile za 27 odstotkov večje kot v 2022. Rekordne izgube je beležil tudi Laos v jugovzhodni Aziji, kjer so se izgubljene površine povečale za 47 odstotkov, predvsem zaradi apetita investitorjev iz sosednje Kitajske po novih obdelovalnih površinah. V Nikaragvi je bila medtem izguba površin relativno gledano največja.
Avtorje poročila skrbi tudi konstantno povečevanje izgubljenih površin tropskega pragozda v Kongovi kotlini v Afriki, kjer gozdne površine veljajo za zadnji dejansko ponor ogljikovega dioksida na svetu. To pomeni, da tamkajšnji bogati gozdovi iz ozračja odstranijo več emisij toplogrednih plinov, kot jih sproščajo. Čeprav lanska rast izgubljenih površin ni bila velika, so se izgube v zadnjih letih nakopičile, največji del Kongove kotline pa pripada kronično nasilni in nestabilni Demokratični republiki Kongo, kjer ni prave osrednje oblasti.
Skrbi tudi dejstvo, da naraščajo skupne svetovne izgube gozdnih površin. Lani je bilo po svetu skupaj izgubljenih 28,3 milijona hektarov gozdnih površin, kar je 24 odstotkov več kot v 2022. Razlog za to so bili predvsem izjemno obsežni katastrofalni požari v Kanadi, zaradi katerih je druga največja država na svetu lani izgubila za 400 odstotkov več večinoma iglastih gozdov, to pa je povzročilo tudi izjemne težave zaradi onesnaženega zraka po celotni Severni Ameriki. Drugod po svetu so se izgubljene gozdne površine k sreči zmanjšale za štiri odstotke.
Avtorji poročila ugotavljajo, da lanske izkušnje iz Brazilije in Kolumbije kažejo, da so spremembe ob pravi politični volji mogoče. Morajo pa biti ti procesi in spremljajoče finančne ter druge spodbude čim bolj globalni, tako kot to velja tudi za boj proti podnebnim spremembam.
