Kot razlog za podaljšanje belgijske oblasti v ospredje postavljajo pomisleke glede zanesljivosti oskrbe z električno energijo, ki so jih spodbudile razmere v zadnjem letu dni, ko je Rusija po napadu na Ukrajino močno zmanjšala izvoz zemeljskega plina v Evropo.
»Sporazum krepi oskrbo države z električno energijo, zmanjšuje odvisnost in zagotavlja proizvodnjo nizkoogljične ter poceni električne energije,« je ob podpisu sporazuma izpostavil belgijski premier Alexander de Croo.
Razprava o opustitvi jedrske energije v državi traja že od leta 2003, ko je Belgija sprejela odločitev, da se bo to zgodilo do leta 2025. Potem ko je Rusija zmanjšala izvoz zemeljskega plina v Evropo, pa so obudili pogovore o podaljšanju življenjske dobe dveh najmlajših jedrskih reaktorjev v državi, ki sta bila zgrajena leta 1985, za obdobje desetih let.
Belgija ima sicer skupno trenutno še sedem jedrskih reaktorjev na dveh lokacijah - Doel pri Antwerpnu in Tihange na vzhodu države, od katerih sta dva že izklopljena iz omrežja, tri druge pa namerava iz omrežja izklopiti v letu 2025.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je bil dogovor s francoskim energetskim velikanom Engiejem sklenjen po napornih pogajanjih o prihodnjih stroških ravnanja z jedrskimi odpadki.
Francosko podjetje je danes sporočilo, da bodo ti dosegli 15 milijard evrov, pokrili pa bodo ravnanje z odpadki iz vseh sedmih jedrskih elektrarn, ki jih Engie upravlja v Belgiji.
Francosko energetsko podjetje bo moralo plačati tudi osem milijard evrov za napovedano razgradnjo obratov.
