Nataša Pirc Musar in Robert Golob sta se v nagovorih pred tujimi diplomati, akreditiranimi v Sloveniji, dotaknila ruske invazije na Ukrajino. Opozorila sta, da je treba kakršnekoli mirovne dogovore pripraviti v sodelovanju z Ukrajino, ki jih mora tudi potrditi. Po prepričanju predsednice republike se bo »ruska oblast (...) morala sprijazniti z dejstvom, da vojna in agresija nista in ne moreta biti sredstvi za doseganje zunanjepolitičnih ciljev«. Ob tem je poudarila, da »ima Evropa dovolj volje in dovolj moči, da brani demokratične norme in vrednote, ki jo vodijo k uresničevanju Schumannove vizije ne samo ekonomske, ampak tudi politične enotnosti«.

Predsednica republike je omenila tudi schengensko območje, ki po njenem mnenju ne deluje optimalno, saj da »nadzor meja med državami schengenskega območja de facto ni ukinjen«. Kljub temu pa meni, da je vstop Hrvaške v območje pomemben signal, da se evropske integracije niso ustavile. Pirc Musar je poudarila tudi, da se bosta glede zunanjepolitične usmeritve Slovenije s premierjem usklajevala ter si prizadevala za izvolitev države na mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov.

V kandidaturo zaradi interesov varnosti in solidarnosti v svetu

Golob je izpostavil, da se Slovenija ne podaja v kandidaturo zaradi lastnih interesov, temveč zaradi interesov varnosti in solidarnosti v svetu. Pri tem je pojasnil, da varnost obsega tudi prehransko ter energetsko varnost, Slovenija pa lahko na tem področju in na področju podnebnih sprememb ravno zaradi svoje relativne majhnosti igra pomembno vlogo kot vezni člen med večjimi državami.

Opozoril je tudi, da kandidatura za Varnostni svet ni edina zunanjepolitična prioriteta Slovenije. Po njegovih besedah se namreč Slovenija popolnoma zaveda svoje vloge znotraj EU, vključno s koristmi. Zato bodo »vse sile usmerili v krepitev enotnosti znotraj EU« in ne v »iskanje enostranskih, parcialnih interesov« in državo tako vrnili v jedrno Evropo.

Poleg tega si bo Slovenija prizadevala za podporo državam Zahodnega Balkana pri njihovih prizadevanjih za vstop v EU, pri čemer sta po Golobovih besedah pomembne korake v lanskem letu že storili Severna Makedonija in Albanija, pa tudi BiH. Slovenija je pri tem pripravljena pomagati »z implementacijsko konferenco, s tehnično asistenco kot tudi z iskreno in politično podporo.«.

Ameriška veleposlanica podprla slovensko kandidaturo za Varnostni svet ZN

Doajen diplomatskega zbora, apostolski nuncij Jean-Marie Speich, pa je v svojem nastopu pohvalil napredek Slovenije na področju človekovih pravic in razvoja demokracije. V nasprotju z mnogimi državami sveta namreč v Sloveniji v letu 2022 med mnogimi volitvami in menjavo oblasti ni prišlo do nasilja, kar je označil za dokaz pripadnosti demokraciji med prebivalci Slovenije.

Ameriška veleposlanica v Sloveniji Jamie Lindler Harpootlian je ob robu srečanja izrazila podporo slovenski kandidaturi za Varnostni svet ZN, medtem ko je kitajski veleposlanik v Ljubljani Wang Shunqing izpostavil, da je Slovenija sicer odlična kandidatka, vendar se v Pekingu o podpori še niso odločili.

Na sprejem za tuje diplomate pa ni bil vabljen ruski veleposlanik v Sloveniji. Kot je pojasnil državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič, je že nekaj mesecev praksa med članicami zveze Nato in EU, da se ruskih diplomatov spričo agresije na Ukrajino na takšne dogodke ne vabi.