Terorizem naj bi bil najhujša oblika ekstremizma, a vsi se najbrž spomnimo trditve, da je nekogaršnji terorist za nekoga drugega borec za svobodo. V mladosti terorizma obtoženi in zato dolgoletni zapornik, legendarni pokojni južnoafriški predsednik Nelson Mandela, je denimo Nobelov nagrajenec za mir. Nobena skrivnost ni, da se je konservativni premier Rishi Sunak za spreminjanje uradne definicije ekstremizma odločil zato, ker se mu vse bolj maje premierski stolček, in zato, ker najnovejša bližnjevzhodna kriza (Hamasov morilski vdor v Izrael in izraelsko še bolj morilsko kolektivno maščevanje Palestincem v Gazi) vse bolj vpliva na domačo politiko, posebno z naraščanjem antisemitizma in islamofobije.
Bolj konkretno: rojevanje nove definicije ekstremizma se zdi vse bolj odziv vlade na redne propalestinske demonstracije v Londonu, na katerih se neizogibno pojavljajo tudi islamski ekstremisti. Velika večina na teh protestih je miroljubna. Videti je angleško bela in zahteva premierje v Gazi. Kdaj je zahteva po premirju postala ekstremna? Kar nekaj dni že mineva, odkar se je premier Sunak nenadoma pojavil pred Downing Streetom 10 in panično, patriotično in dramatično napovedal spreminjanje uradne definicije ekstremizma. »V zadnjih tednih in mesecih smo videli šokantno povečanje ekstremističnih motenj in kriminala. To, kar se je začelo kot protest na naših ulicah, se je sprevrglo v ustrahovanje, grožnje in načrtovana nasilna dejanja. Judovski otroci se bojijo nositi šolske uniforme, ker razkrivajo njihovo identiteto. Muslimanke so na ulicah tarča zlorab zaradi dejanj teroristične skupine, s katero nimajo nobene povezave. Zdaj je tarča tudi naša demokracija,« je dejal Sunak. Izjemno dramatično je opisoval posledice najnovejše krize na Bližnjem vzhodu, preden je napovedal ostrejši odgovor policije in vlade proti ekstremizmu, in to vsepovsod, posebno na univerzah.
Kritična je tudi Anglikanska cerkev
Nove vladne definicije ekstremizma ne kritizirajo samo opozicija in nekateri poslanci vladajočih konservativcev, ampak tudi duhovni vodja Anglikanske cerkve, nadškof Justin Welby.Ta je včeraj dejal, da nova definicija »nenamerno ogroža ne samo svobodo govora, temveč tudi svobodo veroizpovedi, še posebno in neproporcionalno muslimanske skupnosti«. To je huda kritika. Toliko hujša, ker je Welby ocenil, da vladni opis »večplastnega problema kot sovražnega ekstremizma lahko povzroči obtoževanje ničesar krivih ljudi in še večji razdor v našem narodu«.
Vse to se dogaja v tednu, v katerem so velika imena konservativne stranke ocenila, da je bilo dovolj opravičilo njihovega donatorja Franka Hesterja (dal jim je deset milijonov funtov) za (ekstremistično) izjavo, da zaradi prve britanske temnopolte poslanke Dianne Abbot sovraži vse črnke in da bi jo morali ustreliti. Ekstremizem so na Otoku uradno zadnjič definirali leta 2011. Kot »besedno ali dejavno nasprotovanje temeljnim britanskim vrednotam, vključno z demokracijo, pravno državo, svobodo posameznika, spoštovanjem in strpnostjo do različnih veroizpovedi in prepričanj«, ter »pozive k smrti pripadnikov naših oboroženih sil«. Vlada trdi, da je nova definicija ekstremizma »ožja in natančnejša«.
