Nekateri v pismih, ki jih pošljejo Božičku, napišejo želje na dveh, treh straneh, drugi so bolj skromni in si zaželijo le nekaj drobnarij, vsi pa so prepričani, da so bajna in vsekakor strašansko draga darila vsako leto pod jelkami na kraljevih dvorih v Veliki Britaniji, na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, Norveškem, v Španiji in Belgiji, pa v kneževinah Liechtenstein, Monako in Andora ter v vojvodstvu Luksemburg.
Obdarovanje na britanskem dvoru
Pa to vedno ne drži. Saj ne gre za to, da bi imeli na evropskih dvorih težave s financami in bi živeli v pomanjkanju, le njihove navade pri obdarovanju so v mnogih primerih, v nasprotju s splošnim prepričanjem, vsaj nekoliko nenavadne. Kako bo letos na britanskem dvoru, še ni jasno, a dokler je bila živa kraljica Elizabeta II., so božične praznike tradicionalno slavili v Sandringhamu, kjer so se zbrali le najožji člani družine. Po božičnem kosilu, katerega sestavni del je bil seveda tudi tradicionalni božični puding, se nobenega darila ni smelo odpreti pred 18. uro oziroma vse dokler ni prišel princ Charles in dokler tega ni dovolil kraljičin soprog Filip. Vendar to niso bila navadna darila, saj je kraljica zahtevala, da morajo biti darila cenena in zabavna.
To je svoje čase dodobra spoznala tudi princesa Diana, ko je preživela prvi božič s svojo novo družino. Charles ji je pozabil povedati, kakšna morajo biti darila, pa je princesi Ani, hčerki kraljice Elizabete, za božič podarila lepo jopico iz kašmirja, sama pa je ostala brez besed, ko je v zameno dobila držalo za WC-papir. Že naslednje leto se je na božič bolje pripravila, saj je vojvodinji Fergie podarila podložek za banjo v leopardjem vzorcu. Veliko smeha je bilo, ko je pred leti Harry, ko je bil še princ, babici podaril kopalno kapo z napisom »Življenje ni svinjsko«, vojvodinja Kate pa je Harryju podarila pribor za vzgajanje deklet. Kako bo letos, ni jasno, saj kraljice in njenega soproga ni več, princ Charles je postal kralj, prav vsi člani družine pa se, kot kaže, ne bodo zbrali.
Prav tako ni jasno, ali se bodo člani britanske kraljeve družine tudi letos držali še enega zastarelega protokola pred obedom in po njem. Kraljica je vsako leto vztrajala, da so se morali pred božičnim kosilom vsi stehtati. Zabeležili so težo vsakega, ki je sedel za obloženo mizo, in k temu podatku kasneje pripisali še težo slehernega po kosilu.
Švedska kraljica po nakupih hodi sama
Švedska kraljeva družina vsekakor živi nekoliko manj skrivnostno od britanske. Pravzaprav so vse skandinavske kraljevske družine veliko manj odmaknjene od ljudstva in na trenutke se zdi, da živijo povsem običajno življenje navadnih smrtnikov. Kronska princesa Viktorija Švedska, ki je najbolj priljubljena članica kraljevega dvora, je na primer javno spregovorila o svojem boju z disleksijo in anoreksijo, princesa Sofija pa je med epidemijo covida-19 pomagala v bolnišnicah, kjer je razkuževala medicinsko opremo.
Pred časom sta kralj in kraljica ponovno presenetila zahodnoevropsko javnost (ne pa tudi skandinavske), ko sta v Indijo odpotovala v ekonomskem razredu. Ko je letalo pristalo, sta sama nesla svojo prtljago, kar je za nekatere, ki so na hitro obogateli, seveda nezaslišano. Znana je tudi zgodba iz časa, ko je bila Viktorija še deklica, družina pa se je preselila v manjši dvorec v predmestje Stockholma. Ko je kralj poslal v tamkajšnji vrtec prošnjo za sprejem, so mu odgovorili, da je zamudil rok za prijavo, in mu svetovali, naj poskusi čez leto dni.
Kraljica Silvija Švedska, ki za nekatere presenetljivo kar sama hodi po nakupih in ki je modernizirala švedsko kraljevo družino, je bila rojena v Nemčiji mami Brazilki in očetu Nemcu. Z bodočim švedskim kraljem Karlom XVI. Gustavom Švedskim sta se spoznala med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, kjer je Silvija, z dekliškim priimkom Sommerlath, delala kot prevajalka. Takratni kronski princ se je zaljubil, a je moral na poroko s svojo izbranko čakati do smrti svojega dedka, Gustava VI. Adolfa – Karlov oče Gustav Adolf je namreč umrl v letalski nesreči devet mesecev po njegovem rojstvu, dedek, ki je bil njegov skrbnik, pa ni odobraval porok z navadnimi Zemljani.
Tudi glede daril je Švedska za naše razumevanje kraljevine nenavadna. Kaj mislite, kaj sta švedski kraljevi par, princ Karel Filip in Sofia Hellqvist, za poročno darilo dobila leta 2015 od švedskega parlamenta in vlade? V imenu prebivalcev Švedske so jima podarili kajak za dve osebi. »Vem, da par ceni tako naravo kot telovadbo, in kajak je čudovit način uživanja v naravi. Kajak za dve osebi spodbuja tudi sodelovanje, kar je dobro za vse odnose,« je ob tem v sporočilu kraljevi družini zapisal takratni švedski premier Stefan Löfven. Švedski avtomobilski velikan Volvo Cars, ki ni med najbolj revnimi podjetji na svetu, pa je Karlu Filipu, čigar ljubezen do motorističnega športa je znana, in njegovi bodoči nevesti podaril – motoristično čelado.
Čas obdarovanja se za švedsko kraljevo družino sicer začne 23. decembra, ko ima kraljica Silvija rojstni dan. Kaj je prejela lani? Rezino nemške sadne torte in pozdrav častne čete enaindvajsetih vojakov. Kako je bila vesela! Pa božični prazniki? Ko so bili otroci švedskega kralja in kraljice še majhni, so si vedno podarjali darila, ki so jih izdelali sami. Da ne bo pomote – tudi takrat so imeli otroci dovolj žepnine, da bi mami in očetu lahko kupili lepo, veliko darilo, pa tudi kralj in kraljica ne slovita kot skopuha, a vztrajala sta, da je darilo nekaj, v kar moraš vložiti del sebe.
Prestolonaslednica Viktorija, princ Daniel in njuna otroka, princesa Estelle in princ Oscar, tako v času božičnih praznikov sami izdelujejo božične okraske, pečejo piškote, krasijo smrečico in podobno. Navadno največ pozornosti pritegne princesa Estelle, ki je babici, švedski kraljici, lani podarila ovitek za mobilni telefon.
Norveški princesi podarili pohodniško opremo
Tudi kralj Harald V., ki je norveški prestol zasedel leta 1992, v maniri skandinavskih monarhov vlada kot pravi »ljudski kralj« in je izjemno priljubljen, tako kot je bil njegov oče Olaf. Slednji se je vozil z lastnim avtom in vedno po javnih pasovih, četudi mu je bila kot monarhu dovoljena vožnja po avtobusnih pasovih. Med energetsko krizo leta 1973 je bila vožnja prepovedana ob določenih koncih tedna. Kralj Olaf, ki je rad smučal, se je takrat, oblečen v svojo smučarsko opremo, vkrcal na predmestno železnico Holmenkollbanen in nesel svoje smuči na rami.
Norveška kraljeva družina se za božič tradicionalno odpravi na družinsko posestvo na deželi v okolici Osla. Tam uživajo v zimskih športih, tudi smučanju na bližnjih hribih. Vsako leto pošljejo božično čestitko v Veliko Britanijo, v njej pa se zahvalijo za britansko zavezništvo v drugi svetovni vojni. Britancem ob tej priložnosti podarijo tudi 50-metrsko smreko, ki za praznike krasi londonski Trafalgar Square.
In darila? Ne razglašajo, kaj so dobili, a pred leti je bila tradicionalna, prav posebna slovesnost ob potrditvi njene kraljeve visokosti princese Ingrid Alexandre z Norveške. Med gosti je bila tudi evropska kraljevska smetana, ki je dekletu, ki bo nekoč kraljica, prinesla strašansko dragocena darila. Kaj pa domači? Kralj Harald in kraljica Sonja sta vnukinji podarila norveško narodno nošo, bunad. Norveško vrhovno sodišče je podarilo kopijo klopi, kakršna je bila nekoč v krstni hiši princesinega pradedka kralja Olafa v hiši v Appletonu v Veliki Britaniji. Norveška vlada je v princesino čast enega od naravnih rezervatov preimenovala v Princesin hrib. Od norveških parlamentarnih poslancev je princesa prejela pohodniško opremo in tečaj plezanja po skalah. Norveško turistično združenje je Ingrid podarilo gorski suknjič in dva klobuka, od okrožnih glavarjev na Norveškem pa je princesa prejela darilni bon za tečaj surfanja. Tudi božična darila so baje vedno v tej maniri.
