V Bosni in Hercegovini je v zadnjih dneh ponovno potekala večja diplomatska aktivnost, potem ko so se minuli teden spet pojavili strahovi, da bi se lahko država pomikala novi vojni naproti.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je namreč ponavljal svoje načrte, da bi se odrekel zakonodaji, sprejeti po daytonskem mirovnem sporazumu, da bi vzpostavil vojsko Republike Srbske ter v tej entiteti vzpostavil tudi carinske in pravosodne organe. Na pogovorih s člani predsedstva BiH se je včeraj mudil posebni odposlanec ZDA za Balkan Gabriel Escobar, predstavnik ključne države na pogajanjih o daytonskem mirovnem sporazumu, ki ga je s svojimi napovedmi majal Dodik.
Escobar: Vojne ne bo
Escobar je v imenu ZDA, ki se spet aktivneje vključujejo na Balkan, članom predsedstva prenesel ključno sporočilo: da je treba spoštovati vse zakone, ki so bili sprejeti po sklenitvi daytonskega sporazuma leta 1995, in da ne more biti spreminjanja meja znotraj BiH. »Vsi smo soglasni, da vojne ne bo. To lahko slišite v vseh državah v regiji,« je dejal Escobar. Z vsemi člani predsedstva se je sestal ločeno, po pogovorih z Dodikom pa je dejal, da se je ponudila možnost, da bi Dodik umaknil zakone, ki bi lahko ošibili osrednje federativne institucije. Toda ta je po srečanju ponudil drugačno razlago pogovorov. Zatrdil mu je sicer, da ne nameravajo rušiti ozemeljske celovitosti države, a je tudi povedal, da ne morejo sprejemati pravosodja BiH in da bodo nadaljevali svoje aktivnosti, da bi čez pol leta lahko sprejemali svoje zakone.
Za bošnjaškega člana predsedstva in trenutno predsedujočega triu Šefika Džaferovića je bilo najpomembnejše sporočilo, da se nihče ne more enostransko odreči že sprejetim reformam v državi. »Z Dodikom se nisem ukvarjal. Zame je bilo najpomembneje, da ne more biti nikakršnega enostranskega zmanjšanja reform v BiH, enostranskega razlaganja teh reform ali razgradnje katere koli reforme,« je povedal Džaferović.
ZDA so z Escobarjevim obiskom tako aktivneje posredovale v zadnji bosanski politični krizi, ki po ocenah Escobarja še dodatno znižuje zaupanje vlagateljev v državo. Njegovo sporočilo je bilo še, da se BiH mora vrniti h gospodarskemu okrevanju, Evropska unija pa mora prepoznati priložnosti BiH, ki bi jih država dobila s članstvom v evropski integraciji.
Skrivnostna srečanja s suverenistoma
Pred srečanjem z Escobarjem je sicer Dodik imel dve povsem nepričakovani srečanji. Obe sta zaviti v tančico skrivnosti. V soboto je najprej k Dodiku pripotoval madžarski premier Viktor Orban, ki je se le nekaj dni prej v Budimpešti sešel z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Christianom Schmidtom. »Dodik ne priznava imenovanja Schmidta za visokega predstavnika in želi, da se odpravi urad visokega predstavnika. Takšna stališča do visokega predstavnika in njegovega urada je že imel v letih 2005–2007, ko je BiH podpisovala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum,« pravi asistent na fakulteti za družbene vede dr. Faris Kočan, sicer strokovnjak za Balkan.
Po kosilu v Laktaših, rojstnem kraju Dodika, ne predsednik Republike Srbske ne Orban nista razkrila vsebine pogovorov. Dodik se je le zahvalil Orbanu za razumevanje stališč Republike Srbske. Tri obede kasneje se je Dodik v nedeljo zvečer mudil pri premierju Janezu Janši, ki skupaj z Orbanom in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem tvori trojico suverenistov s tesnimi vezmi z Miloradom Dodikom. Tudi po tem srečanju vsebine pogovorov v Janševem kabinetu niso razkrili, bežno so jih opisali zgolj v Dodikovem uradu. »Dodik je slovenskemu premierju predstavil stališča Republike Srbske za ohranitev daytonskega mirovnega sporazuma in vračanje pristojnosti, ki so v skladu s tem sporazumom in ustavo BiH,« so zgolj sporočili.
Na naša vprašanja, kakšen je bil namen srečanja in o čem so na njem govorili, so iz kabineta predsednika vlade odgovorili zgolj s ponovnim posredovanjem Janševega tvita. »Ozemeljska celovitost ter spoštovanje obstoječe ustavne ureditve z upoštevanjem enakih vatlov za vse – temelj za sožitje njenih narodov in razrešitev aktualnih dilem. Prihodnost v polni suverenosti BiH in članstvu v EU,« je na mikroblogerski platformi zgolj zapisal Janša. Iz njegovega sporočila je sicer možno razumeti razumevanje premierja za Dodikova stališča, da so bosanski Srbi v BiH neenakopravni, hkrati pa Janša vztraja pri članstvu BiH v EU, kar je sicer eno izmed osrednjih stališč Slovenije.
Faris Kočan razlaga, da je Dodikov cilj ohraniti status quo v BiH, kajti tesnejše vezi z Evropsko unijo s prenosom funkcionalnosti na EU prinašajo negotovosti za entitete in tudi federacijo, katerih moč bi tako kopnela. »Zato Dodik vztraja pri vračanju k osnovnemu daytonu, ko bi po njegovem nadaljnje reforme v BiH morale ohranjati etnični ključ,« pravi Kočan in dodaja, da je vsaka želja po večji funkcionalnosti države v Dodikovih očeh bošnjaška ideja. Ocenjuje še, da je na Dodikova dejanja treba gledati predvsem v notranjepolitični optiki, njegovi padajoči podpori v zadnjih dveh oziroma treh letih in bližajočih se volitvah, ki bodo potekale v začetku oktobra prihodnje leto.
