Skoraj dva tedna je bila pogrešana 33-letna Sabina A. iz Markovcev, preden so v kupu pokošene trave našli njeno truplo. Zaradi suma umora v sostorilstvu na zahrbten način so aretirali njenega moža in njegovo sodelavko, s katero sta se zbližala in skupaj načrtovala umor. Ko je mož Sabino pripeljal na vnaprej dogovorjen kraj, jo je tam njegova ljubica večkrat zabodla, njeno truplo pa zakopala. On je naslednji dan Sabino prijavil kot pogrešano, policiji pa izročil tudi poslovilno pismo, ki ga je v resnici napisala osumljenka. Oba sta v priporu. »Ponovno beremo, da je šlo za zgledno družino, v kateri ni bilo videti težav. A bojimo se, da te ponovno povezujemo zgolj z modricami, okrvavljenimi in zlomljenimi udi ter umori,« se je odzvala Jasna Podreka iz Društva SOS telefon za ženske in otroke. Še enkrat je opozorila, da nasilje v družini ne izbira in da tudi najbolj navidezno »zgledne« družine niso imune proti njegovim najhujšim posledicam.
V družbi se moramo naučiti prepoznati znake nasilja, ki se dogaja za zaprtimi vrati. Zlasti tistega, ki za posledico nima hujših telesnih poškodb, na prefinjen, manipulativen in prikrit način pa uničuje življenja. Jasna Podreka pravi, da je prepoznavanje psihičnega nasilja v družini ključno za preprečevanje femicida, žrtve je treba podpirati in varovati. Opozarja, da se še vedno mnogokrat meni, da če žrtev nima vidnih poškodb, ni visoko ogrožena. V tretjini primerov pri nas se femicid zgodi, kjer povzročitelj prej ni bil fizično nasilen, bil pa je psihično nasilen, nadzorovalen, poniževalen, bolestno ljubosumen in manipulativen, česar pa okolica ni zaznala kot posebno problematično. »Intimnopartnerski umori so tista kazniva dejanja, ki bi jih bilo v veliki meri mogoče preprečiti,« izpostavljajo v društvu in dodajajo, da je preventiva nujna.
