Na festivalu Gibanja Svoboda, ki bo potekal danes v Zbiljah, kljub drugačnim napovedim celotna kandidatna lista stranke za junijske evropske volitve še ne bo predstavljena. Apetiti največje koalicijske stranke so veliki, saj naj bi po tihem upali celo na tri mandate, za kar pa potrebujejo listo z močnimi imeni. Ni skrivnost, da imajo ob tem nemalo težav. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je že večkrat zavrnila stranko, novačili so tudi Marto Kos, s katero so se med predsedniško kampanjo razšli v ne najboljših odnosih. V zameno za kandidaturo ji je bilo neuradno ponujeno celo komisarsko mesto. Evropsko sestavljanko Svobode je dodatno otežilo, ko je pred dnevi od vnovične kandidature za evropskega poslanca odstopil Klemen Grošelj. Tako je za zdaj znanih šest imen, tri še iščejo.
Svet stranke je sicer prejšnji teden razpravljal tudi o
vrstnem redu kandidatov od drugega do osmega mesta, vprašanje prvega in
zadnjega mesta pa je še odprto. Potekajo intenzivna pogajanja, pri čemer
naj bi bil položaj na listi odvisen predvsem od izmerjenih preferenc
kandidatov v javnosti. O tem smo se pogovarjali tudi z evropsko poslanko
Ireno Jovevo, članico liberalne politične skupine Renew Europe. Ali ob
odstopu Grošlja, s katerim sta bila za aktualen mandat izvoljena še pod
zastavo LMŠ, ostaja na listi? »Sem na listi in ostajam na njej,
neodvisno od tega, na katero mesto bom na koncu umeščena,« je jasna
Joveva. Računam na preferenčne glasove, dodaja. Logično, saj je na
prejšnjih volitvah v evropski parlament po teh glasovih – prejela jih je
42.190 – zaostala zgolj za Tanjo Fajon (54.651). Neuradno naj bi bila
sicer Joveva uvrščena v zgornjo polovico liste Svobode. Kam točno, ni
želela povedati. Na vprašanje, ali je možno, da bi bila prav ona
nosilka, pa odgovarja »vse je možno«.
Grošljeve odločitve, ki jo je včeraj podpredsednik vlade in njen
strankarski kolega Matej Arčon ocenil za prenagljeno, ne komentira.
»Spoštujem njega in najino skupno delo v aktualnem mandatu, odločitev o
odstopu pa je zgolj in le njegova.« Ne glede na zaplete pri sestavljanju
liste, ki prihajajo v javnost, je prepričana, da bo njeni stranki
uspelo sestaviti najboljšo ekipo. Prihajajoče volitve zaradi vala
desnega populizma, ki v senci svetovnih konfliktov in migracij gradi na
strašenju ljudi, označuje za izredno pomembne. Zdi se ji pomembno, da
prevladajo proevropske in progesivne politične opcije. Pogosto
prepričanje v javnosti, da slovenski člani evropskega parlamenta nimajo
vpliva na njegovo delovanje, zavrača kot presplošeno, saj da je ključen
angažma posameznika. Ob tem recimo izpostavi, da je kot parlamentarna
pogajalka soustvarjala evropski akt o svobodi medijev, ki med drugim
vključuje varovala pred političnim vmešavanjem v novinarsko delo. Med
akutnimi temami poudari migracije, zeleni prehod, kmetijsko politiko in
aktualne vojne konflikte. Skupaj z ostalimi že znanimi kandidati Gibanja
Svoboda za naslednje evropske volitve se bo Joveva predstavila jutri v
Zbiljah.
Med kandidati Gibanja Svoboda so poleg evropske poslanke Irene Joveve po neuradnih informacijah še direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo, predsednik strankinega podmladka Matej Grah, poslanca Tamara Vonta in Uroš Brežan ter državna sekretarka za odnose z DZ v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper.
DeSUS in Dobra država s skupno listo
Stranka DeSUS in Dobra država bosta na junijskih evropskih volitvah nastopili s skupno kandidatno listo. Nosilec liste bo nekdanji dolgoletni dopisnik Radiotelevizije Slovenija in publicist Uroš Lipušček. V DeSUS računajo, da bo ob nosilcu liste vsaka od strank prispevala še po štiri kandidate za popolnitev devetmestne kandidatne liste.
DeSUS se po evropskih volitvah sredi junija podaja tudi na programsko-volilni kongres. Sprva so ga sicer sprva načrtovali v tem mesecu. Po besedah predsednika Antona Riflja preložitev kongresa na čas po evropskih volitvah sledi organizacijskim težavam v stranki, tudi zaradi okrnjene ekipe. Po volitvah pa bo tudi primeren čas za refleksijo doseženega rezultata, je ocenil Rifelj.
SLS tudi z Bogovičem in Pukšičem
Tudi SLS je že predstavila svoje kandidate za evropske volitve, ne pa tudi vrstnega reda liste. Znano je le, da bo nosilec nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič, zadnji na listi pa bo predsednik SLS Marko Balažic. Kandidiral bo tudi sedanji evropski poslanec Franc Bogovič. Poleg omenjenih se bodo za sedež v evropskem parlamentu potegovali še nekdanji poslanec in župan Franc Pukšič, pravnica Sara Ahlin Doljak, inženirka računalništva Mija Aleš, nevrologinja Nina Strah, predsednica podmladka SLS Kaja Galič in predsednik podmladka SLS Zagorje ob Savi Aljaž Barlič.