Otok, ki se ga je prijelo ime Kačji otok, leži dobrih 40 kilometrov od obale Brazilije. Tamkajšnje oblasti so zaradi velike nevarnosti, ki jo predstavljajo kače, celo zakonsko prepovedale obisk Kačjega otoka. Na njem namreč živijo zlate harpunaste strupenjače iz vrste gadov, ki veljajo za ene najbolj strupenih kač na svetu; na 0,09 kvadratnega metra živi ena smrtonosna kača. Ugriz te kače človeka ubije v eni uri. Števila strupenjač ni mogoče natančno določiti, vendar naj bi jih na otoku živelo od 2000 do 4000.
Otok nadzoruje brazilska mornarica
Otok je nenaseljen vse od 19. stoletja, ko naj bi na njem postavili tudi svetilnik. In prav njegovi prebivalci naj bi bili zadnji otočani, ki so se z otoka odselili v poznih 20. letih minulega stoletja. Pregnale naj bi jih kače, ki so se skozi okno splazile v svetilnik in ubile družino oskrbnika svetilnika. Leta kasneje naj bi ribiča, ki sta zašla preblizu otoka, po nekaj dneh v njunem čolnu našli mrtva. Ker je nevarno stopiti na otok, je brazilska vlada strogo prepovedala obisk z eno izjemo – vsakih nekaj let dovolijo na otok stopiti znanstvenikom in biologom, ki proučujejo kače. Vse druge, ki poskušajo priti na otok, brazilska vlada kaznuje z visokimi globami. V preteklosti je tudi bilo nekaj poskusov iztrebljanja kač z otoka s sežiganjem celotnega otoka, vendar jim to ni uspelo. Divji lovci občasno pridejo na otok lovit zlate kače, ene najsmrtonosnejših kač na svetu, katerih strup praktično raztopi človeško meso in katerih cena na črnem trgu doseže neverjetnih 30.000 dolarjev. Farmacevtska industrija namreč meni, da se njihov smrtonosni toksin lahko uporablja pri zdravljenju bolezni srca, krvnih strdkov ali celo kot zdravilo za raka.
Kot pri vsaki skrivnosti tudi okoli Kačjega otoka krožijo različne legende, tudi o zakopanem zakladu. Po eni od legend naj bi sir Thomas Cavendish, slavni angleški raziskovalec iz 16. stoletja, svoj plen, da bi ga zaščitil pred preganjalci, skril pred potovanjem nekje v bližini brazilske obale. Zaklad ni bil nikoli najden in domneva se, da ga je skril prav na Kačjem otoku in da zaklad še čaka na svojega lastnika. Pred nekaj leti je Discovery Channel objavil poročilo svoje ekipe, ki je ena redkih, ki so jim oblasti dovolile približati se otoku, o tem, da se na otoku morda skriva zaklad Inkov. In prav tovrstna poročanja so dodaten razlog, da je brazilska vlada oziroma njena mornarica ves čas na preži, da kdo ne pride na otok. Lovcev na izgubljene zaklade je namreč veliko in danes raziskujejo, kje bi lahko našli starodavne dragocenosti in izropano bogastvo, ki so ga skrili pirati.
So krivi pirati?
In če razlog za prevlado kač na otoku mnogi pripisujejo piratom, ki so po legendi kače naselili na otok, da bi ščitile njihove zaklade, je resnica veliko manj pustolovsko obarvana. Strupenjače so se na otoku znašle zaradi naraščanja morske gladine. Kačji otok je bil nekoč del celine, pred 10.000 leti, ko se je morska gladina dvignila, pa ga je morje spremenilo v otok. Nekatere živali so tako ostale izolirane na otoku, čemur so se skozi leta tudi prilagodile. Zlate harpunaste strupenjače so na otoku lahko lovile le ptice, zato se je skozi leta njihov strup močno okrepil. Ker pa so se plenilcem prilagodile tudi otoške ptice, kače lovijo večinoma ptice, ki se na otoku ustavijo za počitek ali da poiščejo hrano.
