Po devetih letih vlade konservativcev je laburistom na parlamentarnih volitvah v Avstraliji uspelo doseči zamenjavo oblasti. Voditelja liberalne stranke Scotta Morrisona bo na premierskem mestu že danes zamenjal 59-letni vodja laburistov Anthony Albanese, ki velja za pragmatika, zagovornika socialne pravičnosti, korenite spremembe pa se z njegovo vlado obetajo tudi na številnih področjih avstralske politike – v zunanji politiki se pričakuje manj konfrontacijski odnos do Kitajske, nova vlada naj bi bila tudi bolj zavezana boju proti podnebnim spremembam, drugačen odnos pa si obetajo tudi staroselski aboridžini.
Pliberskova naj bi vodila resor za ženska vprašanja
V njegovi vladi bo predvidoma sedela tudi Avstralka slovenskih korenin, potomka slovenskih emigrantov v Avstralijo. Dvainpetdesetletna Tanya Plibersek, ki je bila že prej ministrica v laburističnih vladah in tudi podpredsednica laburistične stranke, naj bi postala ministrica za ženska vprašanja. Sodi med pomembnejše člane laburistične stranke. Med volilno kampanjo so se pojavljale špekulacije, da sta se Pliberskova in Albanese sporekla. Do njih pa je prišlo zato, ker Pliberskova ni bila prisotna na začetku Albanesejeve kampanje v Perthu, pojavljala pa so se tudi ugibanja, da naj bi poskušala zamenjati Albaneseja. Oba sta pozneje nesoglasja med njima večkrat zanikala. Pliberskova je to storila tudi z besedami, da si želi zmage na volitvah ter Albaneseja za naslednjega premierja. Želje so se ji zdaj uresničile.
Pliberskova je bila za poslanko v avstralski parlament sicer že izvoljena pri 28 letih, pozneje pa je v vladah Kevina Rudda in Julie Gillard zasedala mesta ministrice za stanovanjsko politiko, človeške storitve, socialno vključenost in zdravje. Je zagovornica investicij v šolstvo, obnovljivih virov energije in med drugim tudi cenejšega otroškega varstva in zdravil ter rešitev na področju stanovanjske problematike, da bi vsi lahko prišli do stanovanja po sprejemljivih cenah. Tudi tokrat se je potegovala za poslansko mesto v Sydneyju, po še ne vseh preštetih glasovih pa je dobila največ preferenčnih glasov. »Hvala, Sydney, ne bom vas razočarala,« je napisala na svojem facebook profilu po volilni noči. Dokončna podoba vlade bo znana v tednu dni.
Sodelovanje z Zelenimi in neodvisnimi
Ob pomembni volilni temi višanja življenjskih stroškov je bil eden od ključnih razlogov za močno spremenjeno politično podobo Avstralije velika zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb. Konservativci so ponujali daleč najmanj ambiciozno politiko na tem področju. Zanimivost teh volitev sicer je, da so po doslej znanih podatkih glasove izgubili tako konservativci (6,1 odstotne točke v primerjavi z letom 2019) kot tudi laburisti (1,2 odstotne točke). Daleč največ pa so pridobili v Zeleni stranki in pri neodvisnih kandidatih, kamor se je preselilo tudi veliko volilcev konservativcev in predvsem ženskih volilk, ki so jih uspešno nagovorili tudi s programi spolne enakopravnosti, kar je še pospešilo njihovo odvračanje od konservativne stranke, sicer trenda že v zadnjih štirih desetletjih.
Štetje glasov v Avstraliji še ni končano, saj se prešteva še okoli 2,7 milijona glasov po pošti. Toda že zdaj je jasno – in to je za današnjo potrditev novega premierja dovolj –, da bodo laburisti v 151-članskem parlamentu dobili vsaj 71 poslanskih sedežev, medtem ko jih bo liberalno-konservativna koalicija Morrisona, ki je že napovedal odstop z vodje stranke, dobila zgolj 55. Kako bo vladal Albanese, je ta čas še nejasno. Če laburisti ne bodo v preostalem štetju glasov dobili še pet poslanskih mest, da bi lahko imeli večino, bodo kljub temu lahko vladali sami z manjšinsko vlado. Vendar bodo v tem primeru močno odvisni od podpore Zelenih (dobili so 16 poslanskih glasov) in glasov številnih neodvisnih kandidatov, ki se jim je uspelo prebiti v parlament. Oboji imajo še bolj ambiciozne podnebne cilje kot Albanesejevi laburisti, zaradi česar bi lahko krepko vplivali na oblikovanje naslednjih vladnih politik.
Spremembe okoljske politike
Albanese namerava Avstralijo, ki je ena izmed največjih izvoznic premoga, spremeniti v svetovno velesilo obnovljivih virov energije. Napoveduje tudi 45-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar je precej več, kot so bile zaveze odhajajoče Morrisonove vlade (28 odstotkov). Prav tako se podnebnih sprememb namerava lotiti s spodbujanjem večje prodaje električnih vozil s pomočjo davčnih olajšav, dvajset milijard avstralskih dolarjev pa napoveduje za investicije v izgradnjo obnovljivih virov energetske infrastrukture.
