Kristijan Musek Lešnik je leto označil kot bizarno, pri čemer izhaja predvsem iz izkušenj, pogovorov, ki jih je imel z učitelji, ravnatelji, starši ... Poleg tega je predsednik strokovnega sveta za splošno izobraževanje, kar še poglobi njegov pogled v šolstvo in doda še en razlog, zakaj je pravi sogovornik za ta čas.
»Bizarno leto?« ga izzovemo takoj na začetku. »Tako bi rekel, da. V šolah namreč med drugim opažajo, da je covidno obdobje prineslo marsikaj negativnega. Recimo v nižjih razredih, kjer se pri otrocih pozna, da so imeli v času zaprtja manj priložnosti za razvoj socialnih veščin, tako da so se nekateri zdaj v šolskih razredih teže povezali z vrstniki. Ko sem šolsko psihologinjo vprašal, katere tri največje izzive vidi pri šolarjih, je najprej omenila apatijo in nezainteresiranost ter medvrstniško nasilje. Potem je rekla še, da se nanje vse večkrat obračajo starši z vprašanjem, kaj naj storijo, ker se bojijo svojih otrok, predvsem v tretji triadi. Vse bolj poslušam o otrocih, ki jih starši ne morejo več obvladovati. To so zdaj tiste generacije, ki so odraščale brez pravil, odgovornosti in z občutkom, da je dolžnost skupnosti, da se prilagaja otroku, ne obrnjeno, in morda je v času covida poleg tega razpadel še del neke strukture, ki je prej to držala skupaj. To so stvari, ki me presenečajo. Ne da tega ne bi pričakoval, ker je precej jasno, od kod izvirajo ti vzorci. Bolj me preseneča obseg tega. Zato bi rekel, da je bilo leto bizarno.«
V pogovoru se je izkazalo, da ima ta bizarnost še nekatere druge vidike. Recimo naslednjega: »Zelo hitro doživljamo nekatere spremembe. Če bi mi kdo pred enim letom rekel, da se bomo z ravnatelji pogovarjali o tem, kako umetna inteligenca učencem piše seminarske naloge, mu zagotovo ne bi verjel.«
Tako je za šolarji, starši, učitelji res posebno leto v številnim pogledih. Navržemo opazko, da se naša šola na neki način zdi preveč rigidna, da bi se lahko hitro in učinkovito odzvala na takšne izzive.
Opazke Musek Lešnik ne zameri. Pravzaprav smo v pogovoru našli več stičnih točk kot razlik v pogledih. Namreč, tudi po izkušnjah sogovornika tako učitelji kot starši, tako strokovnjaki kot opazovalci ugotavljajo, da je pred našimi šolami veliko izzivov, da je precej pomanjkljivosti – v tem se načeloma vsi strinjajo –, potem pa nastopi ključno vprašanje, zakaj se nič ne spremeni.
Da bi morda lažje razumeli in tudi spoznali našega sogovornika, dodajmo, da ima v eni od predstavitev svojega dela zapisano, da se po donkihotovsko že kar nekaj let bori za izboljšanje razmer za učitelje, učence, starše, skratka za vse vpletene, ki so tako ali drugače povezani s šolskim sistemom. Če je boljše za vse, zakaj je potem tako težko, zakaj je boj za izboljšave v šolstvu kot boj z mlini na veter? »Tudi zame je to nekakšen fenomen,« je odgovoril sogovornik. »Pogovarjaš se z učitelji, pogovarjaš se s starši, pri čemer praktično vsi vidijo, kje so ključne težave – vendar se nič zgodi. Občutek imam, kot da je šolski sistem nekakšen velik tanker, ki pluje po morju, ki pa se ne more ustaviti in tudi ne more prav hitro spremeniti smeri, medtem ko ga naprej žene predvsem inercija,« je razmišljal.
Del težav vidi v predstavi, kakšen naj bi bil šolski sistem, pri čemer ljudje izhajajo iz lastnih izkušenj, modelov, kot je bilo nekoč, ko so bili sami v šoli. Tudi učitelji imajo bržkone takšne predstave. »To nam tudi preprečuje, da se odzivamo na izzive. Zdi se mi, da je ključni problem še v tem, da nihče povsem natančno ne ve, kako se teh izzivov lotiti in na kakšen način. Glede šolstva bi potrebovali res širok družbeni konsenz v smislu, da vendar nekaj premaknimo. Potrebovali bi izredno močno politično voljo in zavedanje, kako pomemben družbeni sistem je šolstvo.«
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
V kopalkah na plaži, ne po mestnem jedru
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, katere so novosti na naših večjih obmorskih kopališčih, kakšne načrte ima pevka in igralka Lara Jankovič, zakaj je glasbenik in režiser Darko Nikolovski vnet oboževalec del Karla Destovnika – Kajuha, kako so gasilci Poklicne gasilske enote Celje svoje delo predstavili najmlajšim, na kaj moramo paziti, ko se poleti odpravljamo na izlet v planine, katera so najpogostejša imena, ki jih Slovenci dajemo pasjim ljubljenčkom, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
