Mesto Grosuplje je bilo v zadnjih 30 letih, pa tudi že prej, večkrat poplavljeno. Največje poplave so jih prizadele leta 2010, ko je nastala precejšnja materialna škoda. V občini so se zato odločili za gradnjo zadrževalnikov. Leta 2008 so z lastnimi sredstvi zgradili zadrževalnik Bičje, ki pred poplavami varuje predvsem naselje Sončni dvori, lani pa so zaključili še gradnjo zadrževalnika Veliki potok, ki pred poplavami ščiti predvsem središče mesta. Sredstva za slednjega je v celoti prispevala država.
Po oceni župana Verliča sta oba zadrževalnika ob zadnji ujmi v celoti opravila svoje delo ter občino in mesto obvarovala poplav, do katerih bi sicer zagotovo prišlo. »Tako se je pokazalo, da so naložbe v protipoplavno zaščito tiste, ki lahko zelo omilijo posledice ujm, kakršne so nedavno prizadele državo,« je dejal župan. V občini jih sicer za celovito protipoplavno zaščito čaka še urejanje struge Grosupeljščice v samem mestu Grosuplje, kar pa bo manjši zalogaj.
Po Verličevih besedah je vsaj v njihovem primeru država v preteklih letih pokazala veliko posluha za urejanje protipoplavne zaščite, predvsem pri izgradnji zadrževalnika Veliki potok, ki je bil v celoti državna investicija, občina je omogočila le ustrezne spremembe prostorskih načrtov. Prepričan je tudi, da imamo v Sloveniji dovolj strokovnjakov, ki znajo načrtovati protipoplavne ukrepe.
Hkrati meni, da bi morali ustrezne zadrževalnike in drugo protipoplavno zaščito urejati, še preden se gradi stanovanjska naselja, in ne obratno. Ocenjuje tudi, da bi morala država pristojnost urejanja in čiščenja vsaj manjših vodotokov prenesti v pristojnost občin. »Tako bi lahko vodotoke bistveno lažje in hitreje obvladovali,« je pojasnil.
