Kakšnim nevarnostim se izpostavljate, če naročate zdravila nejasnega in nepreverjenega izbora prek interneta, raje ne bom govoril. In vse, kar velja za zdravila, velja tudi za različne prehranske dodatke in dopolnila.
Da vas po tem zastrašujočem uvodu nekoliko pomirim, zdaj še nekaj bolj vzpodbudnih informacij. Farmacevtske družbe so med potencialnimi neželenimi učinki dolžne navesti vse simptome in znake, ki so se med testiranjem zdravila pojavljali pri osebah, ki so zdravilo jemale, ne glede na to, ali so bili simptomi dejansko posledica delovanja zdravila ali so se pojavili naključno. Tako so se med pogostimi neželenimi učinki česarkoli redno pojavljajo slabosti, bruhanja, glavoboli in razne druge bolečine, pač tegobe, ki nas pogosto tarejo.
O neželenih učinkih zdravil bi lahko napisali roman, a tokrat se bom omejil le na tiste, ki prizadenejo prebavila, in še to le na najpogostejše in najpomembnejše.
Protibolečinska in protivnetna zdravila
Glede na način delovanja lahko protibolečinska zdravila razdelimo v več skupin. Nekatera izmed njih imajo le protibolečinski, druga pa hkrati tudi protivnetni učinek in znižujejo povišano telesno temperaturo. Najbolj pogosto uporabljena skupina so tako imenovana nesteroidna protivnetna zdravila, med katera sodijo acetilsalicilna kislina (aspirin), ibuprofen, naproksen, diklofenak, indometacin in številni drugi. Delujejo tako, da zmanjšujejo delovanje encima ciklooksigenaze, katere tip 1 se normalno nahaja v telesu, tip 2 pa se izrazito aktivira ob vnetju. Ta encim je odgovoren za nastajanje prostaglandinov in levkotrienov, ter nekaterih drugih snovi, ki so pomembne za nastanek vnetja, vročine in bolečine. Zlasti prostaglandini so pomembni tudi za tvorbo zaščitnega plašča sluzi v želodcu in drugih delih zgornjih prebavil. Ta sluz, ki vsebuje tudi bikabornatne ione, preprečuje neposredni stik med našimi celicami povrhnjice sluznice in želodčno kislino in prebavnimi encimi. Da stik med snovmi, ki so namenjene prebavi, se pravi razgradnji hrane, in živimi celicami lahko te hudo poškoduje (poenostavljeno bi rekli prebavi), je razumljivo. Zato zlasti dolgotrajno jemanje teh zdravil lahko pripelje do nastankov manjših in večjih razjed, ran sluznice želodca in dvanajstnika. Ker nesteroidna protivnetna/protibolečinska zdravila vplivajo tudi na krvne ploščice, trombocite, s tem pa na strjevanje krvi, je povečana tudi možnost za pomembne krvavitve iz razjed v zgornjih prebavilih. Ta nevarnost se še poveča, če bolnik zaradi kakšnega drugega vzroka prejema še druga zdravila za zmanjšanje strjevanja krvi. Zato pri bolnikih, ki morajo dalj časa prejemati takšna zdravila, predpišemo običajno še zdravila za zmanjšanje izločanja želodčne kisline, ali pa posežemo po podskupini, ki se imenuje koksibi in vpliva le na zaviranje ciklooksigenaze tipa 2 in s tem ne vpliva na tvorbo želodčne sluzi.
Paracetamol uporabljamo za lajšanje blažjih bolečin in zniževanje temperature, nima pa protivnetnih učinkov. Čeprav natančnega mehanizma delovanja ne poznamo, verjetno deluje na podtip 3 encima ciklooksigenaza, ki se nahaja le v osrednjem živčevju. Zato prej omenjenih neželenih učinkov na zgornja prebavila paracetamol nima. Težava z njim je, da ima nizko terapevtsko širino, kar pomeni, da lahko hitro prekoračimo terapevtske in zaidemo v toksične odmerke. Ti lahko povzročijo smrt jetrnih celic in odpoved jeter. Naključna zastrupitev s paracetamolom pri majhnih otrocih in namenska zastrupitev s samomorilnimi nameni sta najpogostejši vzroka za z zdravili povzročeno jetrno odpoved na splošno. Zato, drage bralke in bralci, če iz kakršnega koli razloga razmišljate o samomoru, prosim, ne uporabite paracetamola! Verjetnost neposrednega uspeha je zanemarljiva, verjetnost več dni trajajočega umiranja v multiorganski odpovedi velika, in še, če vas uspemo rešiti, boste verjetno končali s transplantiranimi jetri in enim razlogom za nezadovoljstvo z življenjem več.
Najmočnejša protibolečinska zdravila so opiati. Delujejo tako, da se vežejo na posebne opiatne receptorje v živčnem sistemu, kar zmanjšuje prevajanje bolečinskih dražljajev po živčnih celicah. Ne vplivajo na imunsko/vnetno dogajanje, niti na telesno temperaturo. Če pustimo ob strani druge učinke na živčevje, zaradi katerih nekateri posegajo po opiatnih nedovoljenih drogah, je najpomembnejši neželeni učinek na prebavila pojav zaprtja zaradi upočasnjenega gibanja prebavne cevi. Zato moramo pri bolnikih ob predpisovanju protibolečinske terapije z opiati zmeraj razmišljati o ukrepih za zmanjšanje tega neželenega učinka, kot so z vlakninami bogata prehrana, dovolj veliko uživanje tekočin in uporaba odvajal.
Odvajala
Najpogostejša »neželena« učinka odvajal sta pojav trebušnih krčev in diske. Če pomislimo, da so odvajala namenjena temu, da se blato zmehča, krčenje črevesa pa ga porine proti izhodu, bržkone težko trdimo, da sta učinka neželena. Je pa treba paziti, da ob jemanju odvajal popijemo dovolj tekočine. Sicer se odvajala glede na mehanizme delovanja delijo v več skupin. Jemanje ozmotskih odvajal (laktuloza, polietilen glikol), ki vežejo nase vodo in s tem mehčajo blato, ter povečevalcev volumna (indijski trpotec, laneno seme) je ob upoštevanju navodil o zadostnem vnosu tekočine zelo varno in primerno tudi za zelo dolgotrajno uporabo. Enako je s tako imenovanimi drsljivci, kamor spadajo glicerinske svečke, ki vplivajo le na olajšanje končne faze izločanja blata. Pač pa je lahko problem dolgotrajna uporaba tako imenovanih stimulantnih odvajal (sene, bisakodila), ki dražijo črevesno steno, povečajo izločanje tekočin in sprožijo krčenje črevesa. Pri tem pride do zmanjševanja njihove učinkovitosti in potrebe po vedno višjih odmerkih. V skrajnem primeru lahko postane črevo manj gibljivo. Zato načeloma predpisujemo to vrsto odvajal le za krajše obdobje. Poseben problem predstavlja tudi zloraba odvajal, zlasti pri osebah z motnjami hranjenja in drugimi psihiatričnimi problemi.
Antibiotiki
Antibiotiki so namenjeni uničevanju bakterij, ki povzročajo bolezni. Žal pa poleg tistih bakterij, ki jih želimo uničiti, pobijejo tudi številne neškodljive, velikokrat celo zdravju koristne bakterije, ki prebivajo v našem telesu. Vsako jemanje antibiotikov zato prizadene našo črevesno mikrobioto. Zmanjša se njena pestrost, se pravi število različnih vrst, ob spremembi populacije pa se lahko razmnožijo škodljive vrste. Pojav imenujemo s skupnim izrazom disbioza. Neposredna posledica tega je lahko pojav prebavnih simptomov, kot so slabost, driska, napihnjenost, krči v trebuhu. Če so ti simptomi zelo moteči, ljudje pogosto predčasno opustijo zdravljenje, s tem pa zmanjšajo možnost njegovega uspeha. Danes vemo, da lahko negativne spremembe v sestavi črevesne mikrobiote trajajo še zelo dolgo po prenehanju jemanja antibiotikov. Poveča se število bakterij, ki so odporne na antibiotike, ta odpornost pa se lahko prenese tudi na bakterije, ki na novo poselijo od antibiotičnega zdravljenja opustošeno združbo mikroorganizmov v prebavilih. Znanstvene raziskave kažejo, da lahko neugodna sestava črevesne mikrobiote pomembno prispeva k razvoju številnih črevesnih bolezni, pa tudi tistih v oddaljenih organih (spremenjeno delovanje imunskega, presnovnega in živčnega sistema).
Škodljivega učinka antibiotikov na črevesno mikrobioto ne moremo preprečiti, lahko pa ga zmanjšamo z uporabo ustreznih specifičnih probiotikov. Pri tem se moramo zavedati, da se učinki različnih probiotičnih sevov med seboj močno razlikujejo in da večina probiotikov nima pomembnega vpliva na škodljive učinke antibiotikov. Zato moramo izbrati tiste, ki imajo pri tej indikaciji dokazano učinkovitost, pri čemer nam bo v pomoč nasvet zdravnika ali farmacevta z ustreznim poznavanjem probiotikov.