Ukrajinci so v grobišču pokopali žrtve, za katere trdijo, da so jih ubile ruske oborožene sile. Vodja regionalne policije v Kijevu Andrij Niebitov je povedal, da je bilo v grobu 40 trupel, med njimi dva pripadnika ukrajinskih vojaških sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da so na truplih našli strelne rane, kar potrjuje trditve, da so bili umrli namenske tarče napadov in ne slučajne žrtve zračnih napadov ali artilerijskega ognja. »Te dogodke lahko opredelim kot vojni zločin,« je dejal.
Množično grobišče v Buči so skupaj z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom obiskali tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in slovaški predsednik vlade Eduard Heger, ki so skupaj obiskali Kijev. Voditelji so na grobišče za žrtve položili sveče.
Von der Leynova je med obiskom Buče za vojna grozodejstva v kraju obtožila rusko vojsko. »Videli smo krut obraz Putinove vojske, videli smo brezobzirnost in hladnokrvnost, s katero so zasedli mesto,« je dejala.
Ukrajincem je prek Twitterja sporočila, da bodo odgovorni za grozodejstva kaznovani. »Vaš boj je naš boj,« je še dodala. Odzval se je tudi Borrell, ki je na Twitterju zapisal, da je treba vojne zločine, ki jih je Rusija zagrešila v Buči in drugod, preiskati in preganjati.
Moskva medtem še vedno zanika vpletenost v poboj civilistov in trdi, da so posnetki trupel uprizorjeni, vendar za to trditev ni predložila nobenih dokazov.
EU ponovno odprla predstavništvo v Kijevu
»Običajno traja več let, preden Svet EU sprejme prošnjo za članstvo, Ukrajina pa je to dosegla v tednu ali dveh. Pozivam, da čim prej nadaljujemo,« pa je von der Leynova dejala glede formalne podpore članstvu Ukrajine v EU. »Naš cilj je, da Svetu vlogo Ukrajine predstavimo poleti,« je še dodala.
EU bo danes ponovno odprla svoje predstavništvo v Kijevu, je že na vlaku na poti v ukrajinsko prestolnico napovedal Borrell. V Kijev je prispel tudi veleposlanik Matti Maasikas, ki je od septembra 2019 vodil delegacijo EU v Ukrajini. Estonski diplomat bo z majhno ekipo ponovno prevzel naloge v Kijevu.
Borell je napovedal tudi, da bo na potovanju predstavil ukrepe, ki jih je EU sprejela za osamitev Rusije zaradi njene invazije v Ukrajino, ki jo Moskva opisuje kot posebno operacijo za denacifikacijo svoje sosede, je poročala tiskovna agencija Reuter
Rusija in Ukrajina kljub dogodkom v Buči pripravljeni na pogovore
Rusija in Ukrajina sta pripravljeni nadaljevati pogovore, čeprav so poročila o množičnih pobojih v ukrajinskem mestu Buča upočasnile proces, je danes dejal neimenovan turški uradnik. Dodal je, da nekatera vprašanja ostajajo odprta, med drugim status regij Donbas in Krim ter varnostna jamstva, datum naslednjega kroga pogajanj pa še ni določen. »Rusija in Ukrajina sta pripravljeni na pogovore v Turčiji, vendar sta daleč od dogovora o skupnem sporazumu,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal turški uradnik.
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sicer konec marca dejal, da bi se lahko ruski in ukrajinski zunanji minister sestala v dveh tednih, v četrtek pa je priznal, da so poročila o množičnih pobojih civilistov v kraju Buča zasenčila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Ukrajina je prav tako v četrtek pozvala Rusijo, naj pokaže, da je pripravljena na dialog, tako da zmanjša sovražnost. Moskva pa je ukrajinske pogajalce obtožila, da so po pogajanjih konec marca v Istanbulu spremenili svoje zahteve glede pomembnih točk in da ne spoštujejo dogovorov.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da je ukrajinska stran v sredo Moskvi predstavila svoj osnutek mirovnega sporazuma, ki po mnenju Rusije vsebuje zanje nesprejemljive elemente. Po besedah Lavrova je namreč Kijev spremenil svoje stališče glede za Rusijo pomembnih točk v zvezi s polotokom Krim, ki si ga je Rusija enostransko priključila leta 2014, in prorusko regijo Donbas na vzhodu Ukrajine.
V raketiranju železniške postaje v Kramatorsku ubitih več kot 39 ljudi, ranjenih najmanj 87
V ruskem raketnem napadu na železniško postajo v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine, ki jo uporabljajo za evakuacijo civilistov, je bilo ubitih več kot 39 ljudi, med njimi štirje otroci, ranjenih pa naj bi jih bilo najmanj 87, je na Telegramu zapisal guverner regije Doneck Pavlo Kirilenko. Ruske oblasti zavračajo obtožbe in za napad krivijo Ukrajino.
Na železniški postaji v Kramatorsku naj bi se v času, ko so jo zadele rakete, nahajalo več kot 1000 ljudi, so za britanski BBC povedali očividci. Podatki o skupnem številu ranjenih v napadu se razlikujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zatrjuje, da je bilo ranjenih približno 300 ljudi.
Zelenski je po raketnem napadu Rusijo označil »za zlo brez meja«, ki načrtno uničuje civilno prebivalstvo. »Če to zlo ne bo kaznovano, se ne bo nikoli ustavilo,« je opozoril v izjavi na družbenih omrežjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako je ruski napad obsodila Evropska unija. Prav danes bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen obiskala Kijev. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je obsodil grozljiv napad in za njega neposredno obtožil Rusijo.
»Grozljivo je videti, da je Rusija napadla eno od glavnih postaj, ki jo civilisti uporabljajo za evakuacijo iz regije, v kateri ruske sile stopnjuje svoj napad,« je Michel zapisal na Twitterju.
Na obsodbe se je odzvalo rusko obrambno ministrstvo in dejalo, da ruska vojska za 8. april v Kramatorsku ni načrtovala nobenih vojaških napadov in da za raketiranje ni odgovorna. Vse izjave s strani kijevskega režima o raketnem napadu so označili za popolnoma neresnične provokacije.
»Poudarjamo, da taktične rakete točka-U, katerih fragmente so našli v bližini železniške postaje in so jih objavili očividci, uporabljajo samo ukrajinske oborožene sile,« je še dodalo ministrstvo.
Da so razmere v slednji, kjer so zdaj šele začeli preiskovati ruševine, po prvih ugotovitvah še bolj strašne kot v Buči, je ponoči v video nagovoru opozoril Zelenski.
Malo pred tem je ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova na Facebooku objavila, da so v ruševinah dveh stanovanjskih zgradb v Borodjanki našli 26 trupel. Dodala je, da je težko reči, koliko bo vseh žrtev, je pa zapisala, da je kraj, kjer je pred vojno živelo 13.000 ljudi, najbolj uničen med kraji v okolici Kijeva.
Ruski vojaki prebivalce uporabljali za živi ščit
V vasi Obuhoviči, kakih 70 kilometrov severozahodno od Kijeva, naj bi medtem ruski vojaki tamkajšnje prebivalce uporabili kot živi ščit, kar je prepovedano z ženevskimi konvencijami. Kot poroča britanski BBC, imajo za to že trdne dokaze.
A po drugi strani je prišel na dan video posnetek, na katerem naj bi ukrajinski vojaki ustrelili in ubili zajetega ruskega vojaka, katerega pristnost pa še ni potrjena.
Po navedbah lokalnih oblasti je sicer zdaj po kijevski v celoti osvobojena tudi severna regija Sumi, v njej ni več nobenega ruskega vojaka. Če bo še slišati eksplozije, bo to posledica nevtralizacije streliva, ki so ga za seboj pustili ruski vojaki, so pojasnile, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Beg iz Ukrajine se nadaljuje
Civilisti medtem na vse načine poskušajo zapustiti vzhodno Ukrajino, k čemur jih v pričakovanju silovite ruske ofenzive pozivajo oblasti. Cilj Rusije po umiku s severa Ukrajine je ustvariti kopensko povezavo med okupiranim polotokom Krim ter proruskimi separatisti v regijah Lugansk in Doneck v Donbasu.
Avstrijska tiskovna agencija APA navaja oceno vojaškega strokovnjaka Markusa Reisnerja, da bo premeščanje ruskih sil na vzhod, ki se je začelo pred desetimi dnevi, bolj ali manj zaključeno ta konec tedna. Kot še meni, Rusija stavi na zgodovinsko simboliko in si želi zmago v Donbasu razglasiti 9. maja, ko praznuje zmago nad nacistično Nemčijo.
Iz več mest na območju že poročajo o silovitem obstreljevanju. Med drugim naj bi ruski izstrelki tako v Lugansku kot Donecku poškodovali železniško infrastrukturo, kar še dodatno otežuje evakuacijo civilistov. A oblasti kljub temu ljudi pozivajo, naj kakorkoli že čim prej odidejo, saj je to verjetno zadnja priložnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah Kijeva jim je v četrtek kljub težavam uspelo na varno prepeljati več kot 4500 ljudi, od tega okoli 1200 iz Mariupolja, 2000 iz več krajev v okolici Zaporožja in 1400 iz več mest v regiji Lugansk.
»Novi župan« Mariupolja, ki so ga nastavile ruske sile, je sporočil, da je v tem mestu umrlo okoli 5000 civilistov, medtem ko ukrajinska stran ocenjuje, da je to »konservativna ocena« in jih je verjetno še veliko več.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da so doslej zabeležili že več kot sto napadov na zdravstvene službe v Ukrajini, natančneje 103. 73 ljudi je bilo pri tem ubitih, 51 ranjenih. Še posebej WHO poziva k humanitarnemu dostopu do ljudi v obleganem Mariupolju.
Od začetka vojne državo zapustilo žer 4,3 milijona ljudi
Tok ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, se je upočasnil, vendar tisti, ki zdaj bežijo, pogosto preživijo več tednov v zelo težkih razmerah, je danes sporočila agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) je dodala, da je od začetka vojne državo zapustilo 4,3 milijona ljudi.
»Vojna v Ukrajini je sprožila eno najhitreje rastočih razselitev in humanitarnih kriz doslej,« je novinarjem v Ženevi povedal tiskovni predstavnik UNHCR Matt Saltmarsh. »Osebje UNHCR je opazilo, da na novo prispeli begunci prihajajo iz različnih delov države, vključno z vzhoda, kamor se je preusmerila ruska ofenziva. Nekateri poročajo, da so se več tednov zadrževali v težkih razmerah, večinoma doma ali v zavetiščih.«
Mednarodna organizacija za migracije (IOM) medtem ocenjuje, da je svoje domove zapustilo 7,1 milijona ljudi, ki so razseljeni znotraj Ukrajine. IOM navaja, da je poleg Ukrajincev državo zapustilo tudi več kot 210.000 državljanov drugih držav, ki so v Ukrajini študirali ali delali. To pomeni, da je bila skupno več kot četrtina prebivalstva prisiljena zapustiti svoje domove. Pred rusko invazijo je imela Ukrajina v regijah pod vladnim nadzorom 37 milijonov prebivalcev. V to sicer niso všteti prebivalci polotoka Krim, ki ga je Rusija zavzela leta 2014, in dveh proruskih separatističnih regij na vzhodu.
Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov tistih, ki so zapustili Ukrajino, moški, stari od 18 do 60 let, pa morajo biti na voljno za vpoklic v vojsko in države ne smejo zapustiti. Po podatkih ZN je skoraj šest od desetih ukrajinskih beguncev zbežalo na Poljsko. Doslej so jih našteli že več kot 2,5 milijona. Večino beguncev iz Ukrajine so sprejele tudi Romunija, Madžarska, Moldavija in Slovaška, nekateri pa so odšli tudi v Rusijo ali Belorusijo.
