Poetika + politika = glasba

Pogosto si v Sloveniji, ta dežela je polna glasbe, kajne?« me je pred časom vprašal glasbeni producent Joe Boyd, človek, čigar reference v svetu popularne glasbe zbujajo absolutno spoštovanje. Veliko je legend o njem in menda je on najbolj »kriv«, da se je današnji nobelovec za književnost Bob Dylan na Newport Folk Festivalu »vključil« v tok. In tako postal glas nekaj generacij, ki so se zoperstavile ameriški imperialistični prevladi v svetu. Malo pozneje je Joe v Londonu ustanovil UFO Club, kjer so se zbirali in uveljavljali mladi bendi, kar je vodilo do prvega singla takrat še neznane skupine Pink Floyd, ki je nato v svoji karieri prodala okoli 250 milijonov nosilcev zvoka. Ne bomo nadaljevali naštevanja njegovih referenc, morda samo še to, da je bil producent enega najbolj znanih komadov filmske glasbe, Duelling banjos iz mojstrovine Odrešitev. Joe je živi spomenik zahodne popkulture. »Takrat nisem imel 800 funtov, da bi posnel štiri pesmi te četverice – Gingerja Bakerja, Jacka Brucea, Erica Claptona in Stevieja Winwooda. Hotel sem, da poje Winwood, a pozneje se je zgodilo, kar se je moralo,« je dejal.