V Pekingu se je v nedeljo začelo letno zasedanje ljudskega kongresa, ki je uradno glavno kitajsko predstavniško telo oziroma parlament in sprejema najpomembnejše odločitve glede državne politike in imenovanja na najvišje položaje, v resnici pa bo nekaj manj kot 3000 delegatov samo potrdilo odločitve, ki jih je že sprejela partija.
Na zasedanju ljudskega kongresa bo Xi Jinping kot prvi kitajski voditelj v zadnjih 45 letih tudi uradno dobil še tretji petletni mandat predsednika države, potem ko je ta isti ljudski kongres že prej odpravil ustavno omejitev dveh mandatov. Poleg tega bo imel Xi odslej ob sebi novega premierja, nekdanjega sekretarja partije v Šanghaju Li Qianga. Ta bo po desetih letih nasledil sposobnega Li Keqianga, ki ga je Xiju na začetku njegovega vladanja leta 2012 vsilil njegov predhodnik na čelu partije in države Hu Jintao (prav tisti, ki so ga oktobra lani odstranili s partijskega kongresa).
Dvig obrambnega proračuna, ki bo trikrat nižji od ameriškega
Li Keqiang je s svojim poslovilnim govorom odprl zasedanje ljudskega kongresa. Napovedal je, da bo letošnja kitajska gospodarska rast petodstotna. Kitajska je tokrat manj ambiciozna kot prejšnja leta, saj je imela lani, ko so jo prizadeli ukrepi proti pandemiji in nepremičninska kriza, uradno triodstotno gospodarsko rast, kar je ena najnižjih stopenj v zadnjih 40 letih. Nekateri komentatorji so v njegovem govoru, zlasti ko se je zavzel za razmah zasebnega podjetništva, zaznali kritiko Xija.
Li Keqiang je zaradi »negotovosti v mednarodni politiki« napovedal tudi povečanje proračuna za vojsko za 7,2 odstotka. Ta bo preračunano znašal 225 milijard ameriških dolarjev in bo drugi najvišji na svetu – trikrat večji od indijskega na tretjem mestu in za tretjino ameriškega.
Novi premier izvajal strogo politiko zaprtja v Šanghaju
Že na partijskem kongresu oktobra lani, ko je Li Keqiang izgubil mesto v 380-članskem centralnem komiteju, je postalo očitno, da na ljudskem kongresu ne bo dobil še enega mandata za vodenje vlade. Li in Xi si nista bila nikoli zares blizu, spor med njima pa naj bi se zaostril lani, ko je Li v televizijskem nastopu dal vedeti, da ni dobro onemogočati gospodarstva s strogimi ukrepi proti covidu. Sicer je bil tudi proti močni vlogi ideologije in represiji.
Li Qiang, ki ga bo nasledil, se je za položaj premierja kvalificiral oktobra lani, ko je postal za Xijem drugi mož politbiroja. O tem, kako veliko oblast in moč ima Xi, kaže dejstvo, da je Li Qiang njegov varovanec in bo zato vodil vlado, čeprav nima nobenih izkušenj z vodenjem države, saj ni bil še nikoli v vladi. Poleg tega nima podpore med Kitajci, ker je lani spomladi v boju proti pandemiji kot generalni sekretar partije v Šanghaju ob posamičnih pojavitvah okužb s covidom vsiljeval izjemno stroge ukrepe zaprtja, s katerimi je škodil gospodarstvu in mednarodnemu ugledu Šanghaja, pa tudi vsej Kitajski, saj so jo mnoga tuja podjetja zapustila ali se premislila glede prihodnjih investicij. Na položaju premierja pa naj bi bil odgovoren predvsem za gospodarsko politiko Kitajske.