V obdobju tranzicije iz socialističnega v nov, kapitalistični družbeni sistem se je prvi val privatizacije zgodil na podlagi že leta 1991 sprejetega stanovanjskega zakona. V dveh letih je bilo zasebnikom prodanih kar 160.000 družbenih stanovanj. Tako je več kot 90 odstotkov vseh stanovanj postalo lastniških, javnih najemnih stanovanj je ostalo le za vzorec. Določanje cen na stanovanjskem področju pa je bilo, in še vedno je, prepuščeno prostemu trgu. S tako politiko so razmere na stanovanjskem trgu v tridesetih letih postale nevzdržne.
V Ljubljani in bližnji okolici za večino prebivalcev cenovno dostopnih stanovanj za nakup praktično ni. Tržne najemnine stanovanj so astronomske, najem stanovanja pa že za posameznika s povprečno plačo predstavlja hudo finančno obremenitev. Zaradi močno preseženega povpraševanja glede na ponudbo na razpisih stanovanjski sklad namenska najemna stanovanja za mlade upravičencem podeljuje kar z žrebom.
To kaže na izredno pomanjkanje stanovanjskih kapacitet. A vpogled v podatke Sursa iz leta 2019 pokaže, da je v Sloveniji veliko obstoječih stanovanj neizkoriščenih: januarja 2018 je bilo v Sloveniji kar 152.000 stanovanj praznih. Tretjina teh je zgrajenih že pred letom 1945, veliko jih ima tudi pomanjkljivo osnovno infrastrukturo. A s primernim sistemskim pristopom k prenovi bi bile vse pomanjkljivosti lahko sanirane, obstoječi prezrti stanovanjski fond pa dan v uporabo. Seveda so potrebna prizadevanja za ustvarjanje novih bivalnih kapacitet, a skladno s temeljnimi načeli trajnostnega razvoja bi morala imeti prenova obstoječega stavbnega fonda prednost pred novogradnjami. Vzporedno pa je potrebno intenzivno spodbujanje regionalnega razvoja ter ustvarjanje pogojev za življenje in delo tudi zunaj Ljubljane.
Danes je v Ljubljani odprtih kar nekaj gradbišč, kjer se gradijo večstanovanjske stavbe. Žal prevladujejo gradnje, luksuzne ali vsaj nadstandardne, ki jih za trg gradijo različne (investicijske) družbe, pogosto s kapitalom iz tujine. Problem te ponudbe so izjemno visoke cene – trenutno se začnejo pri 4000 eur/m2, v centru mesta pa presegajo 8000 eur/m2. Kljub temu so stanovanja prodana, še preden se gradnja zaključi. Predvsem na obrobju mesta stanovanjska naselja gradijo tudi javni stanovanjski skladi – del stanovanj gre še vedno v prodajo, a vedno več jih je namenjenih (neprofitnemu) najemu. A neprofitne ponudbe je občutno premalo za rešitev stanovanjske krize v kratkem času. Dejstvo je, da danes nakup stanovanja predstavlja predvsem donosno naložbo in priložnost za plemenitenje kapitala, medtem ko so kupnine za večino državljanov, ki želijo rešiti svoj stanovanjski problem, nedosegljive.
Po ustavi je Slovenija socialna država. Zato je treba reševanje stanovanjske problematike postaviti v prvi plan. Stanovanje mora spet postati vsem prebivalcem dostopna pravica. Kopičenje praznih nepremičnin je treba zamejiti s pravično obdavčitvijo presežnega kapitala in z omejevanjem kratkoročnega ter spodbujanja dolgoročnega neprofitnega oddajanja stanovanj.
Veliko pristojnosti in možnosti za izboljšanje situacije imajo tudi občine, ki upravljajo občinsko premoženje, načrtujejo prostorski razvoj, usmerjajo posege v prostor in so po zakonu dolžne ustvarjati pogoje za gradnjo stanovanj in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj. Upravljanje mesta po principih vodenja velike gospodarske družbe, ki primarno ustvarja možnosti za generiranje kapitala, četudi na škodo kvalitete obstoječega bivalnega okolja in brez posluha za zagotavljanje osnovnih potreb prebivalcem, ne vodi do želenih rezultatov.
Odličen zgled upravljanja mesta najdemo na Dunaju, v mestu z izrazito socialno politiko in previdnim odnosom do kapitalske logike, kjer že stoletje s premišljeno urbanistično in stanovanjsko politiko ustvarjajo razmere za visoko kakovost življenja vseh meščanov. Mestna oblast redno zagotavlja sredstva za obnovo obstoječih in gradnjo novih cenovno dostopnih občinskih stanovanj, ki jih upravljajo neprofitne stanovanjske zadruge in so namenjena vsem družbenim slojem – v neprofitnih najemnih stanovanjih na Dunaju živi več kot pol milijona ljudi. Ena novejših stanovanjskih sosesk je Aspern Seestadt za 20.000 ljudi na severovzhodu mesta, ki naj bi bila končana leta 2022.
Če so prioritete prave, se očitno da.
Kaja Lipnik Vehovar, arhitekt, Ljubljana