Za predhodni preizkus glede omenjene preiskovalne komisije DZ so se na KPK odločili na podlagi prejete prijave. Kdo je prijavitelj in na kateri podlagi so uvedli predhodni preizkus, na KPK ne razkrivajo. Poudarjajo pa, da v fazi predhodnega preizkusa preverjajo »vse relevantne informacije in razpoložljivo dokumentacijo z namenom razjasnitve dejanskega stanja v zvezi z instituti, ki so urejeni v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije« in za katerega izvajanje določb so na KPK pristojni.
Na vprašanje, ali se mora delo preiskovalne komisije zaradi uvedbe predhodnega preizkusa zaustaviti, pa na protikorupcijski komisiji odgovarjajo, da zakonske določbe v povezavi s postopki, ki jih vodijo na komisiji, »ne predvidevajo ali določajo ustavitve dela drugih organov ali preiskovalne komisije«.
Časnik Delo pa v današnjem članku navaja možnost, da bi lahko KPK v negotovost postavila namen preiskovalne komisije DZ, ki preučuje sume političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov. Po informacijah Dela naj bi KPK preiskovala več vidikov omenjene preiskovalne komisije, ki jo vodi poslanec Gibanja Svoboda Miha Lemut.
Časnik ob tem omenja tudi izbiro nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Branka Lobnikarja kot enega od treh sodelavcev preiskovalne komisije. V zvezi z Lobnikarjevim angažmajem naj bi se po poročanju Dela pomisleki zaradi potencialnega konflikta interesov pojavili že v državnem zboru. Tako ni presenetljivo, dodaja časnik, da naj bi KPK zanimalo tudi njegovo sodelovanje v preiskovalni komisiji.
V fazi predhodnega preizkusa KPK ugotavlja, ali iz prijave izhaja sum kršitve iz njene pristojnosti. Če suma kršitve ni, na KPK obravnavo prijave zaključijo ali jo odstopijo drugemu organu, če je slednji pristojen za obravnavo prijavljenih kršitev. Če je sum kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije razviden, pa na KPK nadaljujejo z obravnavo zadeve oziroma sprožijo preiskavo.
V Svobodi predhodnega preizkusa ne komentirajo
V poslanski skupini Svoboda so za STA zatrdili, da ne morejo in tudi ne želijo komentirati predhodnega preizkusa, ki ga po poročanju medijev vodi KPK, saj bi s tem posegli v pristojnost preiskovalne komisije oziroma njenega predsednika, ki ima edini pooblastilo tako za sodelovanje z omenjeno institucijo kot tudi za komuniciranje z javnostjo.
»V poslanski skupini Svoboda si bomo še naprej prizadevali, da zaradi zaščite javnega interesa in s tem razrešitve sumov zlorabe državnih organov v politične namene komisija kljub prijavam, ki jih zoper njo, kot kaže, vlagajo nekateri vpleteni, opravi delo, ki ji ga je odredil DZ, in da bo pri tem ravnala v skladu z omenjenimi pravnimi akti,« so v odzivu zapisali v poslanski skupini.
Dodali so, da je bila preiskovalna komisija, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, konstituirana v skladu z aktom o odreditvi iz februarja letos. Njeno delo poteka v okviru meja navedenega akta in v skladu z zakonom in poslovnikom o parlamentarni preiskavi, so prepričani v Svobodi.
Namen parlamentarne preiskave, ki jo je DZ odredil februarja, bo med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije. Do prvih zaslišanj bi moralo priti v začetku julija, vendar so sejo komisije preložili za nedoločen čas. Kot priči sta bila namreč vabljena tudi nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji šef policije Boštjan Lindav, ki pa sta udeležbo odpovedala.
