Slovenija se je odločila izdati državne obveznice, s katerimi bo skušala zbrati 250 milijonov evrov. Gre za naložbe, ki so namenjene financiranju državnega proračuna in predstavljajo manj tvegano naložbo. V zameno država ponuja 3,4-odstotno letno obrestno mero. Najmanjši možen nakup obveznic se prične pri znesku 1000 evrov, najvišji pa je omejen pri znesku 100.000 evrov. Obveznice bodo zapadle po treh letih, ko se njihovi lastniki lahko nadejajo vračila glavnice, medtem ko bodo obresti izplačane enkrat letno, predvidoma vsakega 23. februarja.
Eden od ciljev je finančno opismenjevanje
»S to izdajo obveznic in takšnimi izdajami le teh v prihodnjih letih, ko se pričakuje najvišje izdatke za obnovo Slovenije po poplavah, želimo zagotoviti sredstva za državni proračun. Hkrati pa želimo s tem prispevati tudi k razvoju kapitalskega trga v Sloveniji in večjemu finančnem opismenjevanju prebivalcev,« pojasnjujejo na ministrstvu za finance, kjer poudarjajo, da državljani premalo poznajo možnosti varčevanja na trgu kapitala – vlog gospodinjstev je v bankah po zadnjih podatkih Banke Slovenije namreč kar okoli 29 milijard evrov.
Država je izdajo obveznic prilagodila vlagateljem – fizičnim osebam – z ročnostjo obveznic, z obrestno mero in s prilagoditvijo davčne obravnave obresti. Obresti iz obveznic se bodo pri plačilu dohodnine obravnavale enako kot obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, kar pomeni, da do višine 1000 evrov ne bodo obdavčene. Nad tem zneskom bodo obresti obdavčene po stopnji 25 odstotkov.
Ker je 3,4-odstotna obrestna mera več, kot banke trenutno ponujajo za depozite, je za nakup državnih obveznic pričakovati precejšnje zanimanje. V primeru, da bo prišlo do presežnega vpisa, bo lahko število obveznic, ki bodo dodeljene posameznemu vlagatelju, manjše od vpisanega zneska, ne pa manjše od 1000 evrov.
Kdor se je namenil kupiti t.i. ljudske obveznice, mora imeti odprt trgovalni račun, ki ga lahko odpre pri enem od petih ponudnikov, s katerimi je ministrstvo za finance sklenilo pogodbo – NLB, Nova SKB, BKS Bank in Ilirika. Našteti ponudniki so v dogovoru z ministrstvom znižali stroške odprtja in vodenja trgovalnega računa. Kot je pokazala Dnevnikova analiza, se stroški med ponudniki nekoliko razlikujejo, cena pa je odvisna tudi od tega, ali se stranka odloči za elektronski ali klasični način poslovanja.
Preberite še: Koliko bodo zaslužili vlagatelji v ljudske obveznice?
