»Ja želim jednu kišu, o, dragi bože, daj mi sada dvje!« se glasi ena od notoričnih vrstic besedila skladbe Vremenska prognoza reške pank zasedbe Termiti, na katere obstoj in delovanje je s svojim odhodom opozoril Berislav Dumenčić, njihov nekdanji bobnar, ki je minuli teden zapustil svet. Nazdravljajoč z jack danielsom in sporočilom, da se ga bo v prihodnje dalo srečati kot vijoličastega metulja. Slovo na ravni Termita, člana po odrskih norostih najbolj razvpite pank zasedbe z območja bivše Jugoslavije in širše.
Marsikdo je šel v odrsko pojavni obliki pozneje sicer tudi dlje od Rečanov. Satan Panonski je nastope redno končeval okrvavljen zaradi avtodestruktivnih potez z britvico, daleč ni bil niti Goran Bare, vokalist hrvaške zasedbe Majke, sploh kadar se mu je ponesrečil menda uigrani trik razbijanja steklenice ob čelo. A tudi rezanje samega sebe na odru zavoljo predstave je prvi izvajal Predrag Kraljević - Kralj, pevec Termitov, enako pa velja za druge performativne momente, kot je raztros perja ali moke po odru, vstajanje iz krste oziroma nastop s straniščno školjko na glavi, kot je na filmski trak zabeleženo s koncerta 21. novembra 1979 v kristalni dvorani hotela Kvarner v Opatiji.
Med občinstvom namesto na odru
Gre za najstarejši hotel na jadranski obali, ki je bil zgrajen leta 1884, v taisti dvorani, ki je bila sicer dograjena leta 1913, pa se je pozneje dogajal opatijski popevkarski festival. Do imenitnega koncerta, na katerem so nastopili tudi Buldožerji in Na lepem prijazni iz Ljubljane, Prljavo kazalište iz Zagreba in skupina Paraf z Reke, je prišlo, ker je bila predvidena prenova hotela, kar so kvarnerski artisti izkoristili za organizacijo širšega umetniškega dogodka, v okviru katerega se je zgodil tudi koncert, na katerem je veljalo biti.
V Kristalni dvorani so se Termiti vpisali v zgodovino oziroma tisti dogodek je znan predvsem po njihovem nastopu. Po perju, ki je frčalo, po školjki, ki je bila sprva na odru kot spomenik človeški neumnosti, končala pa je na Kraljevićevi glavi, po njegovem slačenju, pri čemer je imel obraz pobarvan z belo. »Na prvem koncertu v Ljubljani, v Menzi, ne vem, ali je bil kdo od njih razen bobnarja sploh na odru. Kje so bili? Med občinstvom,« pa se njihovega koncerta v študentskem naselju v Ljubljani spominja tam tedaj pričujoči Marin Rosić.
Teatralnost v roku sicer ni bila reška domislica. Od jugo rokerjev so smisel zanj pred njimi pokazali vsaj Buldožerji, ko se je denimo Marko Brecelj pred izvajanjem skladbe I don't wanna be a paraplegic na oder pripeljal v invalidskem vozičku. Med Buldožerji in Termiti pa je najti tudi druge povezave, Rečani so bili denimo radi predskupina tedaj že zvezdniškim Slovencem. Povezujoča pojma sta tudi Frank Zappa in žanr šok rok.
Za očeta tako imenovanega šokantnega roka, torej roka, ki je pri živih nastopih vključeval tudi teatralne elemente, velja ameriški blues pevec z operno izobrazbo Screamin' Jay Hawkins, najbolj znan po skladbi I put a spell on you. Njega so prvega na oder prinašali v krsti. Tudi zažiganje kitare, kar je prakticiral Jimi Hendrix, velja za šokrokerski moment, a kar zadeva igranje z ognjem, nihče ni prekašal Angleža Arthurja Browna, ki je leta 1968 na angleški lestvici zasedal vrh s hitom Fire. Ob norih opravah, mejkapu, scenografiji z dvigali, umetni megli, milnih mehurčkih in drugem je Bown nastopal z gorečo čelado, kar je v tistih časih pomenilo, da so kolegi s pivom nemalokrat gasili požare na njegovi glavi. On je boter Alicea Cooperja, največjega izvajalca žanra, kar je postal po koncertu septembra 1969, ko mu je med nastopom nekdo na oder vrgel živo kokoš. Cooper jo je, ne vedoč, da kokoši ne letijo, vrgel nazaj v zrak, da je strmoglavila v občinstvo in storila konec. Dan pozneje se je v časopisu pojavil senzacionalističen članek, da ji je Cooper na odru odgriznil vrat in spil njeno kri. Frank Zappa, ki je bil Cooperjev pokrovitelj, zaščitnik in tisti, ki mu je prvi ponudil priložnost, mu je ob tem tedaj dejal: »Kar koli si že storil, ne zanikaj, da si.«
Brca v mikrofon
A tista kokoš na oder ni bila vržena povsem neizzvano. Cooper je bil v tistem času že znan po tem, da je z odra po občinstvu trosil perje. Perja se je domislil on. Iz te vrste izročila torej izhajajo Termiti, skupina, ki se je v zgodovino južnoslovanske popularne glasbe oziroma pank roka zapisala z vsega nekaj potezami in v nadvse kratkem času. V vsega štirih letih, in to ne da bi ji uspelo izdati lastno ploščo. Zgolj s koncerti, prek ustnega izročila in z radijskimi hiti. »Najprej so se na odru zvrstili fini fantje, potem pa smo se pojavili idioti z Reke,« je pokojni Dumenčić sam opisal duha zasedbe, ki je prvega člana izgubila že leta 1984, ko je umrl njihov kitarist Robert Tičić - Tica, ki je po letu 1982, ko so Termiti nehali obstajati, igral tudi pri nekoliko starejših Parafih. Nekateri še danes sumničijo, da je bil infarkt posledica nesreče na odru, ko ga je na skupnem nastopu Termitov in Buldožerjev, potem ko je prijel za mikrofon, v rokah pa je imel kitaro, stresla elektrika, pri čemer so nekateri tedaj in tam prisotni zaradi siceršnje odrske pojavnosti Termitov najprej pomislili, da gre za odrsko simulacijo oziroma predstavo. Odločno se je ob tisti priložnosti odzval prav vokalist Kraljević, ki je z brco v mikrofon prekinil krogotok elektrike.
Po letu 1982 se Kraljević niti ni več pojavljal na odrih, razen ob nekaj obletnicah. Prav tako ne v medijih. Postal je pomorec in dolgo kot častnik trgovske mornarice plul po svetovnih morjih, danes pa vozi taksi. Zunaj glasbe je tudi klaviaturist Josip Krošnjak. Izročilo zasedbe, vključno s perjem, je basist Damir Martinović - Mrle prenesel v zasedbo Let 3, v kateri je sprva bobnal tudi pokojni bobnar Dumenčić. V najširšem dojemanju Termiti danes obstajajo kot podatek, da gre za zasedbo, v kateri so prej igrali Let 3, dejansko pa so zasedba, skozi delovanje katere je bil domišljen duh, ki je navrgel tudi ŠČ. Obenem so zasedba s serijo hitov, ki predstavljajo staro pankersko abecedo. Naj jih nekaj naštejemo: Mama, s razlogom se brineš, A ko vas jebe, šminkeri, Baš vas briga, Kišni razdraganci, Redukcija, Vremenska prognoza in pa seveda eden največjih, če ne največji jugo pank napev Vjeran pas. Tako je tudi naslov vinilni plošči LP, ki jo je zasedba po 40 letih končno dočakala in izid proslavila z burbonom in tobakom v reškem hospicu ob bolniški postelji bobnarja, ki je še doživel izid plošče.
