Prijazna gospa, ki se oglasi na skupni številki Lekarn Ljubljana, pove, da ga imajo po njenih podatkih iz računalnika zavojček, morda dva v njihovi lekarni v Logatcu, da pa imajo celo tri zavojčke v Lekarni Bežigrad. Zadetek v polno, bi rekel človek, ki še ne ve, da originator sicer lahko leži na policah lekarne na Dunajski cesti 23, a da pravzaprav ne more do njega, ker je »lekarna do nadaljnjega zaprta«.
Spletni pogled na seznam poslovalnic razkrije, da do »nadaljnjega zaprta« ni le Lekarna Bežigrad, temveč še pet drugih, med njimi tudi Lekarna Vilharjeva, za katero so se pri Ljubljanskih lekarnah še posebno hrabro borili, saj so leta 2019 na upravno sodišče vložili tožbo proti odločbi ministrstva za zdravje, ki je menilo, da na območju četrtne skupnosti Bežigrad ni zadostnega števila prebivalcev za dodatno lekarno. S tožbo so v začetku poletja 2021 tudi zmagali in novembra istega leta so jo po treh letih dolgotrajnega postopka tudi uradno odprli. Župan Zoran Janković je bil navdušen, ker je »lokaciji v Vilharjevem podhodu, kjer deluje Medicinski center Ljubljana s številnimi zdravstvenimi ambulantami, za popolno oskrbo pacientov manjkala samo še lekarna«, ter ponosen, da »Lekarna Ljubljana pod odličnim vodstvom direktorja dr. Marjana Sedeja nadaljuje naše skupno poslanstvo – nenehno izboljševanje dostopnosti do vrhunskih lekarniških storitev za vse prebivalce Ljubljane in širše«. Le da lekarna na Vilharjevi ni delovala niti tako dolgo, kolikor je trajal boj, da so jo lahko odprli.
Direktor Ljubljanskih lekarn ima kljub pomanjkanju kadra in hudemu porastu bolniških staležev, ki je, kot trdijo, prispevalo k zapiranju lekarn, ob 75-letnici obstoja ambicije, da podjetje, ki ga vodi, postane »prvo ne le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi«. Ljubljanski uporabniki njihovih storitev pa bi bili nadvse zadovoljni, če bi se najprej temeljito posvetili temu, da bi bile odprte vsaj vse njihove lekarne v prestolnici.
