Zaradi tega se je bil Tito v tistih letih gospodarsko in vojaško primoran nasloniti na ravno tako komunistično Sovjetsko zvezo (SZ) voditelja Stalina, pod vplivom katere so pristale tudi vse druge vzhodnoevropske slovanske države, poleg njih pa še Madžarska in Romunija. Stalin je v cilju krepitve svojega vpliva in nadzora nad svojimi satelitskimi državami leta 1947 ustanovil Informacijski biro komunističnih partij teh držav ali skrajšano Informbiro. Dasiravno naj bi bila funkcija tega organa predvsem svetovalna, ga je Stalin zlorabil za »discipliniranje« komunističnih partij »podrejenih« držav. Tito je kmalu spoznal, da to ni to, k čemur je sam stremel in v svojih govorih razlagal svojemu ljudstvu, in v takšen način nadzora »nadrejenega« ni privolil. Odnosi med Titom in Stalinom so se zaradi tega zaostrili. Ker so se tudi na Zahodu začeli zavedati nevarnosti tako tesno povezanega vzhodnega bloka, so marca 1948 zahodne države podpisale bruseljsko pogodbo o medsebojnem vojaškem sodelovanju. Ko je zaradi tega 26. junija prišlo do resne konfrontacije med Sovjetsko zvezo in ZDA, je Stalin kot prvi ukrep za še močnejšo utrditev svojega bloka čez dva dneva Jugoslavijo izključil iz Informbiroja. Sledilo je obdobje raznih vrst napadov oziroma provokacij članic Informbiroja zoper Jugoslavijo, med katere so sodili številni obmejni incidenti, ki jih je bilo prek 800, kopičenja vojaških enot v bližini jugoslovanske državne meje (spomladi 1949 je imela SZ okoli Jugoslavije razporejenih od sedem do devet divizij), do naravnost otročjega nagajanja na civilnem področju, na primer onemogočanja delovanja Titove države na raznih družabnih in celo športnih manifestacijah.
Brez komentarja in... brez vzroka
Dopisnik Tanjuga je bil te dni izgnan iz Madžarske brez komentarja. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da ni bil izgnan samo brez komentarja, ampak tudi – brez vzroka!
Ljudski tednik, 1. septembra 1949
Sovjetski monitor se sprehaja po Donavi
Štiri ure po objavi sovjetske note, s katero so proglasili Titov režim za sovražnega Sovjetski zvezi, se je 12. t. m. pojavil pred srbskim obdonavskim mestom Kladovo, sovjetski monitor, oborožen z lažjimi topovi. Na zahtevo Titovih vojaških oblasti, naj zapusti jugoslov. teritorijalne vode, se ni odzval in je nato dva dni plul po Donavi proti Madžarski. Dne 26. avgusta se je isti sovjetski monitor znova nepričakovano pojavil pred Titovo vojaško rečno patruljo pri Bezdanu, na jugoslov.-madžarski meji. Tudi tu se ni oziral na pozive stražnikov in je nadaljeval potovanje po Donavi. Tudi pri Kladovu se ni hotel ustaviti ter je odplul v romunske teritorijalne vode.
Svobodna Slovenija, 1. septembra 1949
Množične aretacije v Ljubljani
Po vesteh, ki jih prinašajo vedno številnejši pribežniki iz Jugoslavije, se jugoslovansko ljudstvo danes v polni meri zaveda vse podlosti Titovega izdajstva; posebno delovno ljudstvo, ki ga je najtežje poskusilo na lastnih ramenih. Titova klika ne šteje med poštenimi Jugoslovani niti enega pristaša. Celo med udbovci se je vera v novega fuererja zelo omajala. Drže le še oni, ki so se omadeževali s krvjo poštenih demokratov, ker pač nimajo poti nazaj. Med njimi pa je vedno hujši strah pred ljudskimi množicami in v vsakem človeku vidijo sovražnika.
Tako so tudi v Ljubljani v zadnjem času zaprli na tisoče ljudi. Na sami Ižanski cesti so jih v enem dnevu aretirali preko 400. (…)
Delo (Trst), 3. septembra 1949*
Češkoslovaške oblasti so preprečile udeležbo jugoslovanskega delegata na seji Mednarodne organizacije novinarjev
Beograd, 14. sept. (Tanjug) Danes se je začelo v Pragi zasedanje izvršilnega odbora Mednarodne organizacije novinarjev, ki je bilo sklicano v zvezi s pripravami na bližnji kongres Mednarodne organizacije novinarjev, ki bo meseca oktobra v Bruslju. Na zasedanju izvršnega komiteja mednarodne organizacije novinarjev v Pragi bi moral Zvezo novinarjev Jugoslavije zastopati tovariš Ivo Sarajčić. Toda češkoslovaško veleposlaništvo v Beogradu je sporočilo, da zunanje ministrstvo ČSR noče izdati potnega dovoljenja jugoslovanski delegaciji. Zveza novinarjev Jugoslavije je zato poslala izvršilnemu odboru Mednarodne organizacije novinarjev v pragi protest naslednje vsebine: (…)
Ogorčenje jugoslovanskih novinarjev je tem večje, ker Zveza novinarjev Jugoslavije ni dobila do tega trenutka od tajništva Mednarodne organizacije novinarjev, ki ima sedež v Pragi, nobenega odgovora na tri brzojavke, v katerih se zaproša tajništvo Mednarodne organizacije novinarjev, naj posreduje pri češkoslovaških oblasteh. (…)
Slovenski poročevalec, 16. septembra 1949
Surovo postopanje bolgarskih oblasti proti mladinski delegaciji FLRJ
BEOGRAD, 15. – Glavni odbor Ljudske mladine Jugoslavije je poslal Svetu mednarodne zveze študentov, ki ima sedež v Sofiji, protestno pismo zaradi aretacije in izgona iz Bolgarije delegacije jugoslovanske visokošolske mladine, ki je odpotovala v Sofijo na vabilo sveta, da se udeleži njegovega dela. Jugoslovanska delegacija je imela v redu potne liste in mandate. Bolgarski policijski organi pa so to delegacijo na surov način aretirali pred številnimi tujimi delegati in pred osebjem tajništva zveze. (…)
Primorski dnevnik, 16. septembra 1949
Jugoslavija na mednarodnem kongresu odbojke v Pragi
Praga, 17. sept. Dopisnik Tanjuga poroča: V Pragi je znova zasedal Mednarodni kongres za odbojko. Češkoslovaška pristojna oblastva niso hotela dati jugoslovanskemu delegatu potnega dovoljenja ter je jugoslovanska delegacija za odbojko brzojavno pooblastila tajnika veleposlaništva FLRJ v Pragi Dragutina Todorića, naj jo zastopa na kongresu. (…)
Sovjetski delegat je zahteval, da se ne prizna polnomočje jugoslovanskemu delegatu, čeprav so sovjetskega delegata opozorili, da je dan poprej brazilski delegat dobil polnomočje. (…)
Ljudska pravica, 18. septembra 1949
*Tržaško Delo je bilo goreč pristaš stalinizma.
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
