Gitta Sereny: Pot v temo (Prevod: Marko Košan; Beletrina)

Delo s podnaslovom Od usmrtitev iz usmiljenja do množičnih pobojev je nastalo na osnovi 70 ur pogovorov s Franzem Stanglom, poveljnikom zloglasnega taborišča Treblinka. V zaporu se je z njim pogovarjala Gitta Sereny, ki je napisala prelomno delo, v katerem razkriva nepojmljivo zlo, ki so ga izvajali tudi povsem običajni ljudje. Knjiga spremlja tudi Stanglov beg in osvetljuje vlogo Vatikana, ki je omogočil emigracijo nekaterih najhujših vojnih zločincev. Delo je v izvirniku izšlo leta 1974. 

Arundhati Roy: Azadi: Svoboda, fašizem, književnost (Prevod: Ana Kralj; Založba /*cf.)

Knjiga, naslovljena z urdjsko besedo za svobodo, je najnovejše delo svetovno znane in z mnogimi uglednimi priznanji nagrajene pisateljice ter aktivistke Arundhati Roy, ki je zaslovela z romanom Bog majhnih stvari. Z zbriko esejev, ki vključuje premisleke o političnih krizah indijske podceline, človekovih pravicah, ekoloških katastrofah, populizmu in vzponu konzervativnosti, jeziku in prevajanju, je zaobjela današnjo politično klimo vsega sveta. Za zbirko je prejela evropsko nagrado za esej. 

Nina Kremžar: Opazovalnica (KUD Sodobnost International)

Kratkoprozni prvenec doktorske študentke literarnih ved na Filozofski fakulteti UL Nine Kremžar združuje 24 kratkih zgodb, v katerih se bivanjska tematika prepleta s temami minljivosti, spomina, resničnosti, preteklosti, prihodnosti, domišljije, medsebojnih odnosov in ljubezni. Avtorica, ki je v minulih letih za svoja pesniška dela prejela že več nagrad, je v zbirko vključila tudi kratko zgodbo Jutranja kava, s katero je pred leti slavila na Airbeletrininem natečaju za najboljšo kratko zgodbo. 

Anna Woltz: Predor (Prevod: Katjuša Ručigaj; Založba Miš)

Večkrat nagrajena nizozemska pisateljica Anne Woltz, ki piše predvsem za osnovnošolsko mladino, v svojem najnovejšem romanu bralce povabi v rove londonske podzemne železnice, ki so se med drugo svetovno vojno spremenili v zaklonišče. Skupinica mladostnikov se trudi preživeti v nemogočih razmerah, pri čemer v ospredje pridejo prijateljstvo, ljubezen, pogum in neomajna želja po svobodi. Spremno besedo romanu, ki novim generacijam pomaga razumeti čas vojne, je napisal zgodovinar Miha Pohar. 

Uršula Lipovec Čebron, Sara Pistotnik (ur.): Kovidna krajina: ranljivosti v času pandemije (Založba Univerze v Ljubljani)

Čeprav bi večina z veseljem čimprej pozabila na čas, ko se je svet znašel v primežu kornavirusne pandemije, človeštvo iz preteklih izkušanj ve, da takšne ali drugačne nove izredne razmere niso vprašljive. Da bi se znali bolje odzvati na prihodnje preizkušnje, je skupina slovenskih raziskovalcev v okviru mednarodnega projekta Sonar-Global izvedla obširno  raziskavo o zdravstvenih, družbenih, ekonomskih in drugih posledicah pandemije covida-19. Pričujoča monografija združuje njihove izsledke.