Slovenski nanosatelit Trisat-R bi moral že teden dni krožiti v orbiti, a je Evropska vesoljska agencija (Esa) premierni vzlet nosilne rakete Vega-C prestavila s 6. na 13. julij ob 13.13 po srednjeevropskem času. Izkazalo se je, da to ni bil zadnji zamik vesoljske misije. Nepravilnost na izstrelitveni ploščadi evropskega vesoljskega letališča Kourou v Francoski Gvajani je štiri minute pred predvidenim trenutkom prekinila misijo. Svečani dogodek, ki so ga v živo prek spletne povezave spremljali tudi v mariborskem rektoratu, je ugotovljena napaka spremenila v mukotrpno čakanje.
Iztok Kramberger, vodja projekta Trisat-R, je prisotne najprej kratkočasil z anekdotami, zatem je docent fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko skušal zbranim na čim bolj poljuden način razložiti, kaj bo satelit pravzaprav počel v vesolju. Ko bo enkrat vendarle prispel na svoj cilj.
Trisat-R je velik približno kot škatla za čevlje in tehta nekaj manj kot pet kilogramov. V srednji Zemljini orbiti bo meril ionizirajoče sevanje. S pomočjo sistema umetne inteligence in instrumentov, ki so jih razvili v sodelovanju z Eso, Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Cern) in mariborskim podjetjem Skylabs, bodo zbirali podatke, ki naj bi prispevali k boljšemu razumevanju vplivov vesoljskega vremena ter s tem med drugim omogočili bolj stabilno delovanje navigacijskih sistemov in električnih omrežij.
Vzlet rakete s satelitom Trisat-R na krovu je bil včeraj druga najpomembnejša novica Ese, takoj za objavo prvih fotografij, ki jih je poslal vesoljski teleskop James Webb. Zelo zahtevno in tvegano je namreč utirjenje nanosatelita v srednjo Zemljino orbito na višini 6000 kilometrov. Ionizirajoče sevanje je tam zelo povišano. »Kot prvi nanosatelit gremo v izjemno zahtevno okolje. Gre za pionirsko misijo, na katero stopamo skupaj Slovenci, Francozi in Italijani, pri čemer je naš satelit tokrat eden najzanimivejših, saj je opremljen s kopico inovacij,« je pojasnil Kramberger.
Prvega so izstrelili septembra 2020
Raketa Vega-C je v vesolje poletela z dvourno zamudo. Če bo vse potekalo po načrtih, se bo Trisat-R danes povezal z novim antenskim sistemom za vesoljsko komunikacijo, ki ga je podjetje Skylabs vzpostavilo v Zrkovcih pri Mariboru. »Misija Trisat-R bo pripomogla k izboljšanju zmogljivosti naših tehnoloških rešitev. S tem bodo primerne tudi za raziskovanje oddaljenih planetov,« je razložil Tomaž Rotovnik iz podjetja Skylabs. Raziskovanje vesolja ni več zgolj v domeni znanosti, temveč dobiva tudi vse močnejšo gospodarsko in geopolitično plat. »In Skylabs sledi tem trendom,« je dodal.
Predvidena življenjska doba satelita Trisat-R je približno dve leti. Svoje življenjske poti ne bo sklenil tako, da bi se postopoma približeval Zemlji in zgorel v njeni atmosferi, temveč se bo počasi oddaljeval in v vesolju ostal za vekomaj. »Trisat-R nas bo vse preživel,« je bil sentimentalen rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič. »Ker se bo zlagoma oddaljeval od Zemlje, bo dobil status večnega slovenskega spomenika v vesolju,« pa je bil ponosen Kramberger.
Zgodba satelita, ki je plod slovenskega znanja, sega v leto 2009, ko se je ekipa študentov fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko pod vodstvom docenta Krambergerja prijavila na projekt Ese. Cilja utiriti evropski satelit v Lunino orbito niso izpolnili, a to Mariborčanov ni ustavilo. Nadaljevali so razvoj procesorja in zemeljske postaje. Prvi Trisat je Esa izstrelila v vesolje septembra 2020, na krovu rakete je bil tedaj tudi »ljubljanski« satelit Nemo HD. Kramberger in sodelavci medtem že razvijajo nov satelit. Z majhno izstrelitveno raketo naj bi v vesolje odpotoval marca prihodnje leto.
