Medtem ko je stanovanjska soseska Dolgi most nekoliko manjša, pa je del bistveno večje zgodbe, ki obenem predstavlja primer odličnega sodelovanja med republiškim in mestnim stanovanjskim skladom, je povedal Remec. Sklada imata na na Novem Brdu, Gerbičevi in Dolgi mostu tako skupaj 950 stanovanjskih enot na območju nekdanje občine Vič-Rudnik.
»Upam si trditi, da če se bo ta vzorec preslikal tudi v ostale dele Ljubljane, bomo lahko zagotovili stanovanja vsem tistim, ki so tega potrebni,« je dejal Remec.
Nova stanovanja na Dolgem mostu so velika od 38 do 79 kvadratnih metrov in z izjemo kopalnice niso opremljena. Po zagotovilih stanovanjskega sklada so primerna tudi za gibalno ovirane.
Stanovanja so v dveh večstanovanjskih etažnih sklopih, ki ju sestavljata osnovni pritlični stavbi, v katerih je skupno 72 pokritih parkirnih mest, ter dve dvoetažni večstanovanjski lameli, so pojasnili na stanovanjskem skladu. Poleg objektov so tudi igrala za otroke.
Med stanovanjskima lamelama je zeleni atrij, ki predstavlja skupni zunanji prostor za stanovalce vsake stavbe.
Po Remčevih besedah je posebnost projekta v tem, da so prvič vpeljali tudi digitalizacijo, tako da energetiko in razsvetljavo vodijo z dodatnimi digitalnimi sistemi, s čimer želijo optimizirati porabo energije.
Izgradnjo stanovanj v soseski Novo Brdo, stanovanj za mlade na Gerbičevi in stanovanj na Dolgem mostu je kreditirala Razvojna banka Sveta Evrope (CEB). To je bila največja pomoč, katere je bil republiški stanovanjski sklad deležen, je pojasnil Remec in poudaril, da politika v vseh teh letih ni uspela zagotoviti državnega vira financiranja.
Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner, stanovanje dojemajo kot osnovno človekovo pravico, zato si prizadevajo, za oblikovanje celostne stanovanjske politike. Ta mora temeljiti na močnem javnem financiranju, ki bo akterjem dajala stabilnost, je pojasnil.
Po besedah državnega sekretarja so potrebna tudi enotna regulacija in jasna pravila delovanja, aktivna lokalna zemljiška politika in omejevanje rabe stanovanj kot nekakšnih strojev za zaslužek.
»Kljub tej nezavidljivi situaciji odsotnosti državne politike so se oblikovali in aktivno razvili stanovanjski skladi na različnih nivojih in ti aktivno naslavljajo stanovanjsko problematiko. Projekt za mano je eden izmed pokazateljev in izrazov njihovega delovanja,« je dejal Ploštajner. Bodočim stanovalcem je ob tem zaželel, da si bodo v teh novih stanovanjih ustvarili varen dom.
Kdaj bodo lahko v Ljubljani vsem prosilcem zagotovili stanovanja, je odvisno od sodelovanja države in mest, je prepričan podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek. Zato ga veseli, da je bilo v zadnjih letih veliko storjenega na področju iskanja virov financiranja izgradnje stanovanj.
»Imamo področja, imamo gradbena podjetja, potrebujemo samo denar, ki bo lahko zagotovil bolj intenzivno gradnjo, ki jo seveda zmoremo in znamo,« je poudaril Crnek.
Dogodka se je udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor, pristojna za naravo in prostor, Lenka Kavčič.
