Prvo sporočilo pove, da so bila v procesu odločanja v tem projektu prezrta pravila, ki določajo pot do kakovostnih družbenih odločitev. Odločilna vloga v nepovratnem procesu odločanja pripada analizi vzrokov odmikov od načrtovanih stanj v družbi. Takšni podatki so sicer odločevalcem v projektu PCL na razpolago, vendar jih ne uporabljajo. Kot nedeljski gost (24. septembra) na Valu 202 je o tem govoril geograf dr. Matej Okorn. Slovenija je na stičišču dveh glavnih evropskih prometnih koridorjev. V razvoju podsistemov zamujamo 15 let in zaostanka ni mogoče odpraviti s kvazi rešitvami. Dr. Okorn pravi, da je to tako neučinkovito, kot bi se proti debelosti borili z uporabo širokih hlač. Podobno uporabnost imajo tudi zamisli o dodatnih prometnih pasovih na avtocestah. Glede na število prebivalcev so avtoceste že danes predimenzionirane. Po letu 1970 smo zgradili 612 km avtocest in le 40 km železnic. Javni promet smo spravili na takšno raven, da ga uporabljajo izjeme, ki nimajo druge možnosti.
Drugo sporočilo razkriva, da se do učinkovitih rešitev družbenih problemov ni mogoče dokopati, ne da bi upoštevali prave družbene kriterije in merila. To so parametri, s katerimi tehtamo blaginjo prebivalstva, ki ima tri razsežnosti, materialno. družbeno in okoljsko. Na razpolago imamo celo metodologijo, ki za vsa tri področja ponuja kar 90 različnih kazalnikov. Seveda politiki vztrajajo pri univerzalnem sistemu »na pamet«. Enega ključnih problemov PCL predstavlja železniški promet, ki poteka skozi center Ljubljane. Pomembno vlogo ima Luka Koper s skupnim ladijskim pretovorom letno 23 milijonov ton. Prav ta tovor pretežno po železnici in delno po cestah potuje skozi ali okoli mesta Ljubljana. Ladijski pretovor se povečuje iz leta v leto, vendar javnosti niso predstavljeni nobeni podatki o tem, kakšne posledice pušča njegov odtis na blaginji prebivalstva.
Že leta 2009, v času Pahorjeve vlade, je drag projekt s poglobitvijo železnice skozi PCL izdelalo nemško podjetje Vepro & Vossling. Dobro desetletje kasneje podžupan Žnidaršič pravi, da o projektu PCL ni še nič dokončno odločenega. Projekt se še razvija in rešitve niso dokončne. Z drugimi besedami povedano, mnenja politike (tudi vlade) in stroke o rešitvah so na različnih bregovih. Po stari predstavniški maniri je javnost izključena iz procesa iskanja končnih rešitev. Podatek, da je denar na razpolago, lahko pomeni, da se bodo uporabile bližnjice namesto verodostojnih strokovnih rešitev. Verjetno je to razlog, da je bivši podžupan Janez Koželj leta 2022 izjavil, da je čas za referendum o železniškem prometu skozi PCL. Če se politiki in stroka niso sposobni uskladiti in javnosti predstaviti verodostojnih možnih rešitev, bo pač legalnost podeljena tisti varianti, ki jo bodo volivci refleksno izbrali na referendumu. Nič novega, posledice strokovno premalo domišljenih rešitev bodo v vsakem primeru breme volivk in volivcev, ne pa politikov.
Janez Krnc, Litija
