Kako bi stadion obnovili in ga kot takega uporabljali, je predstavila arhitektka Nika van Berke, ki deluje na Nizozemskem. S Plečnikovim stadionom se je ukvarjala v magistrski nalogi, v kateri ga je predstavila kot park.

Po njenih besedah bi stadion lahko deloval kot športno-mestni park oziroma zelena parkovna površina za različne dejavnosti, kot so individualne in vodene vadbe. Okrog zelenice bi bila lahko speljana tekaška steza, glorieta oziroma portal pa bi služila kot informacijska točka o programu. Stadion bi lahko vključeval knjigarno, razgledno točko, kavarno, trgovino s spominki, v njem pa bi bili še prostori za upravo parka ter za razstavo o Plečnikovem delu.

Kot je povedala predstavnica iniciative Karmen Stariha, so smernice za prenovo uskladili s predstavniki umetnostnozgodovinske, arhitekturne in krajinskoarhitekturne stroke, podprlo jih je tudi več organizacij in posameznikov.

Za prenovo v izvirni obliki bi po besedah Starihe potrebovali med štiri in šest milijonov evrov, potekala pa bi lahko postopoma. Na ta način bi med drugim ljudem vrnili v uporabo velike zelene športno-rekreativne parkovne površine, ohranili kulturnozgodovinsko bogastvo oziroma dediščino Jožeta Plečnika ter povečali prepoznavnost Ljubljane in Slovenije kot arhitekturnega turističnega cilja. Po prenovi bi stadion lahko vpisali tudi na seznam Unescove dediščine, kamor so že uvrščena druga Plečnikova dela v Ljubljani.

Za prenovo v izvirni obliki

»Cilj je, da ga dobimo nazaj in da ga uporabljajo vse generacije,« je dejala Starihova. Pri tem se sicer postavlja vprašanje, kako bi do tega prišli, saj so za stadion že pred leti nastali načrti javno-zasebnega partnerstva, a se do danes niso uresničili. Ena od možnosti je odkup v dogovoru z investitorjem, mogoča pa je tudi razlastitev po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Pogoji za to so po besedah Starihove izpolnjeni, med drugim je ta, da spomenik državnega pomena propada.

Da za prenovo stadiona v izvirni obliki ne bi bilo treba veliko, so se strinjali gostje tribune: umetnostna zgodovinarja Damjan Prelovšek in Franci Lazarini ter arhitekti Tadej Glažar, Miloš Kosec in Kaja Lipnik Vehovar. Po besedah Lazarinija bi bil lahko celo odlično izhodišče za kolesarsko pot po Plečnikovih delih.

Ljubljanski mestni svet je sicer novembra lani za pet let podaljšal družbeno pogodbo, da se na stadionu izvede projekt Bežigrajski športni park z družbo Elektronček Jožeta Pečečnika in Olimpijskim komitejem Slovenije.