Očitno pa nekaterim materni jezik ne pomeni veliko, saj brez razumnega razloga posiljujejo slovenščino s tujimi izrazi. V slovenskem tisku je mogoče najti čedalje več tujih jezikovnih vsiljivk, čeprav bi bilo vse mogoče povedati in zapisati v domačem jeziku. In tako zasledimo »črno na belem«, da nekdo trži out door actvity in ponuja crosscountry proge z imeni Rock'n'flow, XC Allroad in XC Scott. Ena zadnjih modnih novosti je fluidball training, vaditeljica pa se v javnem tisku predstavlja kot Mastertrainer za fluidball. Zasebnik, ki je najel nekdanjo Gozdno šolo v Mozirju, jo je prekrstil v Green valley glamping resort. V bližini Ljubljane je vital village, kjer prirejajo plezalni spektakel pod imenom Triglav the rock. Na Gorenjskem so si izmislili pohodniško pot in jo krstili s tujim imenom Juliana trail. Po zgledu Juliane trail je nastala še turnokolesarska pot Juliana Bike. Informacije o obeh je mogoče dobiti na spletni strani z imenom Outdooractive, potrebne športne pripomočke pa v trgovini eBike Store. Državno prvenstvo v računalniški »bojni« igri poteka pod nazivom Counterstrike: Global Offensive, kjer uspešno nastopa tudi ekipa Slovenske vojske.

Tudi gostinci se radi »angležijo«. Gostinsko podjetje Jezeršek organizira na Krvavcu smučarsko-kulinarično druženje pod imenom Gourmet Cup Ljubljana. Zdi se, da niti šole niso dovolj skrbne pri rabi domačega jezika. Mladi gimnazijci iz Celja, ki so si nadeli ime Last Pizza Slice (LPS), so zmagali na neki »jedilni« prireditvi, skupina slovenskih mladenk in mladeničev pa je ustanovila Marketinško agencijo Point Out. Če že dobrohotno spregledamo marketinško agencijo, ki menda svetuje, kako iz »digitalnega povprečja stopiti v digitalno odličnost«, je težko sprejeti tujo besedno zvezo Point Out, ki zanemarja odličnost svojega maternega jezika. Na dogodku, imenovanem Digital Commerce Summit, so bila predavanja v angleščini, čeprav je bila velika večina poslušalcev Slovencev. Nekaj podobnega se je zgodilo na posvetu športoslovcev, ki ga je organizirala slovenska Fakulteta za šport. Mnogi vaditelji, učitelji in trenerji se raje ukvarjajo coachingom namesto z učenjem ali izobraževanjem.

Tudi Team Building se že prijemlje. Zloženke z angleškim bajkom (na primer bike park, ang. bike, kolo) so skoraj že ponarodele. Združenje domnevnih slovenskih intelektualk se imenuje Science Mamas Vaccine Forum in celo slovenske gospodinje nočejo več biti Slovenke in so organizirane v združenju The Real Housewives. Slovenski (?) kulturno-umetniški kolektiv se imenuje Strip Core, slovensko (?) družinsko podjetje pa se je krstilo s tujim izrazom FlawlessCode. Celo za moda slovenskih korenjakov je poskrbela kozmetična industrija z bogato zbirko gelov z zanimivimi imeni: classic, magic rainbow, disco dancer, lucky lover …​ Nekdo ponuja šolam »nov šport« z imenom Flag Football Project – Sport for Everybody, ime pa na svojih spletnih straneh širi združenje (slovenskih!) športnih pedagogov. Tudi za domače živali je jezikovno poskrbljeno: uvoznik transportnih kletk za pse jih oglaša pod imenom variocage original single.

Podobnih primerov je v slovenskih medijih še nešteto, vendar bi zbirka presegla prostor, ki ga uredniki dovoljujejo ljubiteljskim piscem. Najbrž zaradi nekaj nekulturnih nemarnežev, ki so pozabili na svoj materni jezik, slovenščina ne bo izumrla. Že hujše napade je doživela – in obstala. Se pa ob navedeni tuji besedni okupaciji slovenskega jezika vendarle postavljata predvsem dve vprašanji: prvič, zakaj imamo zakon o javni rabi slovenščine, ki nedvoumno govori o takih in podobnih primerih, in drugič, kaj dela pristojni inšpektorat RS za kulturo in medije, ki najbrž za svoje (ne)delo prejema tudi plačo.

Seveda gre še najmanj zgolj za nezakonitost navedenega početja; bolj gre za jezikovno nehigieno nekaterih slovencljev in za nedopusten jezikovni barbarizem, ki nasilno krni temeljni identifikacijski znak slovenskega naroda. O vzrokih za onesnaževanje maternega jezika je bilo že precej zapisanega. Prevladuje mnenje, da jezikovni »barbari« s tujimi izrazi predvsem vzbujajo pozornost, ni pa jih malo, ki pojav umeščajo na področje psihoanalize. Najbrž se slednji ne motijo.

Silvo Kristan, Podkoren