Celje. »Sam sem za usodo Antonia Čemažarja izvedel lani. Pogrešati sem ga začel tako v mestu kot pred trgovskim središčem Mercator, kjer je vselej prepeval. Pa tudi na facebooku nenadoma ni bilo več opaziti njegovih komentarjev, niti všečkov pod mojimi objavami. Ker ni bilo nikogar, ki bi vedel kaj več, sem zbral pogum in povprašal njegovo ženo Stanko, kaj se je zgodilo. Povedala mi je, da ga je zadela možganska kap in da je v zelo slabem stanju. Takrat je od presenečenja še mene skoraj kap,« nam o tem, kako je izvedel za usodo znanega Celjana, ki je s svojim žametnim glasom in lepimi gestami mnogim lepšal vsakdan, povedal Iztok Gartner. Ne le v Celju, tudi v Rogaški Slatini, na Bledu in še marsikje drugje po Sloveniji in tudi sosednji Hrvaški je pogosto pel. Večinoma evergrine, pa pesmi legendarnih Franka Sinatre, Elvisa Presleyja in drugih glasbenikov. »Priznam, da se mi je, ko sem videl njegove fotografije, zasmilil v dno duše. In takrat sem sklenil, da moramo zanj nekaj narediti. In mu vrniti vsaj delček tega, kar je on dal drugim. Zato sem poklical svojo dobro prijateljico Ingrid Glušič, prav tako Celjanko, ki Antonia tudi zelo dobro pozna, in jo prosil, da bi mi pomagala pri organizaciji dobrodelnega koncerta, predvsem pri administrativnih zadevah. Takoj je bila za. Ona ureja papirje, sam pa sem se lotil klicanja glasbenikov, ki bi nastopili,« je pojasnil Gartner, ki ima v teh dneh polne roke dela, saj si želi, da bi dogodek kar najbolje uspel. »Pa saj je tudi Antonio mnogim pomagal in bil poznan po dobrih delih. Vem, da je šel na Hrvaško, ko je tamkajšnje prebivalce prizadela poplava, zbiral je tudi denar za pomoči potrebne otroke.«

Nastopilo kar 41 glasbenikov

Antonio je vse od lani prikovan na posteljo, stanje pa se mu je le za spoznanje izboljšalo. Kot je povedala njegova žena Stanka v pogovoru z novinarko Natašo Gerkeš, ki na facebooku objavlja pogovore z znanimi in manj znanimi ljudmi, Antonio žal ne govori, a še kako razume vse, kar se okrog njega dogaja. Žal mu strokovna pomoč ne pripada več, patronažna sestra ga je prva dva meseca obiskovala trikrat na teden, potem pa je ostal prepuščen samemu sebi. In ženi Stanki, s katero sta zdaj še bolj povezana kot kadar koli prej. Sedemnajst let je starejša od njega in sama že upokojena, medtem ko se je Antonio večinoma preživljal kot ulični umetnik, s petjem po različnih krajih. Zelo bi potreboval fizioterapijo, pa tudi logopeda, v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS pa so mu na prvem pregledu februarja letos vzeli le mere za invalidski voziček, ki bo narejen po meri, na datum rehabilitacije pa še čaka. Žena Stanka mu ves čas stoji ob strani in ga bodri na različne načine. »Na srečo so še dobri ljudje, ki jim je mar za sočloveka,« pa pravi Gartner, ki je vesel, da se je vabilu na dobrodelni koncert, ki bo 19. maja na celjski Špici, odzvalo kar 41 glasbenikov. Med njimi so tudi znana imena, denimo Adi Smolar, Miki Vlahovič, Gušti, Irena Vrčkovnik in številni drugi. Vstopnine ne bo, bodo pa zbirali prostovoljne prispevke in upajo, da bo Antonio z zbranim denarjem hitreje prišel do prepotrebnega zdravljenja.