Grška beseda demos tiči tudi v imenu zdravstvene ujme, ki nas je prizadela, in medicinske stroke, ki je pristojna zanjo: z epidemijo (napadom na ljudstvo), pandemijo (napadom na vsa ljudstva) in endemijo (ostajanje v ljudstvu) se ukvarja epidemiologija. Kako torej, da za zdravstveno ukrepanje niso skrbeli epidemiologi, temveč infektologi/nje?
Pač zato, ker je v njihovih očeh družba razsuta v posameznike: v enih vidi nosilce okužbe, v drugih potencialne žrtve okužbe. To stališče, ki je za eno od panog medicine lahko upravičeno, pa je zelo blizu oblasti, ki ji ni mar demos in hoče vladati posameznikom. Gospa Margaret Thatcher je rekla, da družba ne obstaja, da obstajajo zgolj posamezniki. In panoga medicine, ki izhaja iz posameznikov, je lahko oblastnikom v veliko pomoč. Pretrgati stike med posamezniki, zapreti vsakega v njegov »mehurček« (s to abotno pomanjševalnico, smiselno le v zvezah kot »milni mehurček«, so prevedli ameriški bubble, Nemci na primer so ostali pri »mehurju« – Blase) in razbiti vse oblike družnosti; psihološka cena zapiranja šol in utesnjevanja družin, še zlasti nepremožnih, jim ni bila mar. Pod udobnim senčnikom oblasti so lahko zamahnili z roko tudi ob grobih napakah, ki so jih delali v lastni stroki: ko so videli samo kapljično infekcijo in proti njej izumljali razkuževanje kljuk, poštnih nabiralnikov in stopniščnih ograj, ko pa je postala infekcija prek aerosola nespregledljiva, so izumili pogosto odpiranje oken v zimskih mesecih.
Prilastili so si še eno epidemiološko področje: cepljenje. Cepiva razvijajo bakteriologi in virologi v sodelovanju z biokemiki. Ker so namenjena omejevanju epidemij, je njihova raba v strokovni pristojnosti epidemiologije. Dosedanja cepljenja so bila vakcinacija. V boju s covidom sta nastali dve novi, še vedno eksperimentalni metodi: vektorska cepiva (s stranskimi učinki, eno pri nas z dvema potrjenima smrtma) in pa cepiva obveščevalci o delu virusne RNK (mRNA). Zlasti od te druge vrste cepiv so bila začetna pričakovanja zelo velika, a pozneje so začeli priporočati »poživitvene odmerke« in na koncu ob virusnem sevu omikron samo še upajo, da preprečuje hujši potek bolezni, saj ne daje več nobene imunitete. Infektologi/nje pa še kar naprej jadikujejo o »premajhni precepljenosti«.
Je slovo od take »znanosti« res »nezaupanje v Znanost«?
Infektologi/nje, pustite politiko! Krvavo vas potrebujemo denimo v bolnišnicah, kjer je treba skupaj z bakteriologi/njami premagati superodporne bakterije, in še pri marsikaterem infektološkem problemu. Oblastništvo pa ni vaša svetla točka. Pomahajte mu v slovo.
Božidar Debenjak, Ljubljana