Rudnik Sitarjevec je bil eno najbogatejših slovenskih nahajališč rude. V njem so kopali svinčevo in živosrebrno rudo, nekaj pa tudi cinkove, bakrove, železove in baritne. Leta 1965 so ga opustili, vhod vanj pa zaminirali. Rudniški rovi so ostali zaprti vse do leta 2002, ko so v njih odkrili limonitne kapnike. Od takrat je rudnik namenjen turističnim ogledom.
Za vstop v rudnik se je treba predhodno najaviti, saj si rove lahko ogledate le v spremstvu vodnika. Za ogled izvoznega rova škornji niso potrebni, za ogled glavnega rova pa jih obiskovalci dobijo pred vstopom v rudnik, tako kot čelade, kombinezone in varnostni pas. Temperatura v rudniku je vse leto deset stopinj Celzija, prav tako je vedno stoodstotna vlaga.
Raziskovalna pot v enega najstarejših rudnikov na Slovenskem se začne v izvoznem rovu, mimo svete Barbare, po sto metrih pa vodnik obiskovalce pripelje do glavne dvorane, kjer je lepo vidna značilna rdeča rudniška kamnina. Rudarji so rudnik izkoriščali predvsem zaradi svinčeve in živosrebrove rude. Kopali so tudi rudo, ki je vsebovala cink, baker, železo in proti koncu rudarjenja predvsem barit. Zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev je rudnik leta 1965 prenehal obratovati. Vse to boste izvedeli v urejenih tematskih kotičkih v rudniku. Spoznali boste rudo, ki so jo kopali, prav tako tudi orodje. Poseben del so namenili tudi predstavitvi edinega prebivalca rudnika – netopirja.
Velik ponos rudnika so limonitni kapniki
Poseben izziv pri obisku rudnika je 16 metrov dolg spust po 64 stopnicah pod kotom 45 stopinj. Tu je potrebno že nekaj pazljivosti, saj so lesene stopnice zaradi vlage mokre. Za dodatno varnost poskrbijo varnostni pasovi, ki jih obiskovalci prejmejo, da se vpnejo na jeklenico. Naslednji, 300 metrov dolgi rov pa je precej nizek. Samo pomislite, kako je rudar s karbidovko v roki vsak dan hodil po 580 ozkih strmih stopnicah 250 metrov globoko.
Velik ponos rudnika je limonitni kapnik, ki so ga odkrili šele leta 2002. Gre za barvite železove kapnike, ki zrastejo tudi do pet centimetrov na leto in so edinstveni. Nekaj posebnega so tudi kapniške zavese in cevkasti stalaktiti, do katerih se je treba skoraj splaziti.
Kulinarično doživetje
Obisk muzeja lahko zaključite s sitarjevško mal'co v sodobni preobleki, ki vsebuje pogačo z ocvirki, slanino v ajdovem testu v spremljavi s krhljem jabolka, moussom iz hrena ter toplim jabolčnim in slivovim kompotom ali (za mlajše) škratovim šmornom. Malica vsebuje sestavine, ki so jih rudarji uporabljali nekoč, in je pravo kulinarično doživetje. Na leseni deski vam jo prinese gostinec, oblečen v rudarja.
