V bolj ali manj težkih časih, pa tudi v onih povsem dobrih, moramo kdaj pogoltniti kakšen cmok, kadar ne gre vse kot po maslu, ampak bolj tako kot po suhih drobtinah. Če vam že dolgo ni bilo treba pogoltniti nobenega, pa lahko kakšen slasten cmok pojeste celo z največjim užitkom in zadovoljstvom.

Cmok je v takšni ali drugačni obliki razširjen po vsej zemeljski obli, v vseh svojih različicah bi utegnil biti celo najbolj razširjena jed na svetu. Testene vrečice z mesnim ali zelenjavnim nadevom že tisočletja pripravljajo ljudstva z Daljnega vzhoda, naši sosedje Italijani so mojstri za torteline in raviole, celo naši najbolj znameniti idrijski žlikrofi ali koroški kločevi nudeljni niso nič drugega kot vrsta cmokov. Poleg nadevanih obstaja cela kopica navadnih cmokov – naši sosedje Italijani svaljkajo njoke, pri nas je njihov sorodnik krompirjev svaljek, Čehi pa prisegajo, da v tem vidijo dunajske cmočke. Z obarami in golaži se lepo ujemajo kruhovi oziroma žemeljni cmoki, za katere so že stoletja največji mojstri Čehi, od katerih so to specialiteto prevzeli še Nemci in Avstrijci. V naših krajih so zagotovo najbolj razširjeni cmoki iz krompirjevega testa, polnjeni z marelicami in češpljami, ljubitelji juh pa prisegajo na zdrobove in jetrne cmoke.

Med najbolj priljubljenimi so njoki, tradicionalna italijanska testenina, ki jo največkrat postrežejo kot predjed, tudi namesto juhe. Po stari navadi jih zabelijo z vročim maslom in žajbljem, imenitno pa se ujamejo z vsako drugačno omako, ki jo sicer postrežemo k drugim testeninam. Poleg kuhanih poznamo še pečene njoke, ki jih lahko pripravimo v pečici ali ponvi. Čeprav se zdi očitno, njoki niso izvirno italijanski. V rimskih časih, ko so legije osvajale tuje dežele, so jih prinesli z Bližnjega vzhoda, v zadnjih 2000 letih pa so jih razvijali po svoje, tako ima dandanes vsaka italijanska pokrajina svoj značilni način priprave. Krompir, dandanes glavna sestavina, je v njoke prišel precej pozno, saj ga pred odkritjem Amerike v Evropi nismo poznali, pred tem so jih pripravljali iz pšeničnega zdroba in jajc. Predvsem na severu Italije je priljubljena njihova krušna različica, pripravljena podobno kot kruhovi cmoki. Ti majhni cmočki pa niso tradicionalni le v Italiji. V Urugvaju, Argentini in Braziliji imajo navado njoke jesti vsakega 29. v mesecu, pod krožnik pa položijo denar, kar naj bi po tamkajšnjih vražah prinašalo blagostanje. Pripravite takšne ali drugačne in z njimi razveselite svoje bližnje, pazite le, da pri jedi ne boste preveč cmokali! 

Nedeljsko kosilo Zoran Triglav recept