V začetku tedna so v Berlinu po 30 letih bega prijeli tudi nekdanjo članico RAF Danielo Klette. Preiskovalci so na domu 65-letnice našli velike količine orožja in streliva, med odstranjevanjem katerega so stanovalci za nekaj časa morali zapustiti stanovanjski blok. Med drugim so odkrili kalašnikovko, brzostrelko ter ročno protitankovsko granato. Policija v četrtek javila, da bi se lahko v Berlinu poleg nje skrivala še 55-letni Burkhard Garweg ter 69-letni Ernst-Volker Staub, zato so okrepili iskanje tako v prestolnici kot njeni okolici. Vsi trije so bili znotraj RAF člani t. i. skupine Baader-Meinhof. Obsežna racija v okrožju Friedrichshain se je začela okoli sedmih zjutraj, v njej pa so sodelovali pripadniki državne in mestne policije. V postopku ugotavljanja identitete so davi ugotovili, da danes aretirana moška nista Staub in Garweg, pravih imen pa še niso sporočili.
Klette in sostorilca so bili na begu od 90. let preteklega stoletja. Tiralico so zanje izdali tako zaradi sodelovanja v RAF, pa tudi zaradi ropov, ki so jih začeli izvajati konec 90. let. Te naj bi nadaljevali do pred nekaj leti, saj so jim omogočili življenje na begu. Klette je sicer približno 20 let živela pod lažno identiteto kot Claudia Ivone z italijanskim potnim listom v bloku v berlinskem okrožju Kreuzberg, skupaj s partnerjem in psom. Kljub večkrat izdanim nalogom za prijetje si ni poskušala spremeniti obraza. Po ponedeljkovi aretaciji, med katero se ni upirala, na zaslišanjih še ni spregovorila.
Začetki skupine segajo v študentsko protestno gibanje
Ideološki izvori tako imenovanega nasilnega oziroma militantnega levičarskega ekstremizma segajo v študentsko protestno gibanje konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je ZDA obsodilo za imperialistično silo in zahodnonemško vlado označevalo za "fašistični ostanek" nacistične dobe. Na njihove ideje so vplivali povojni spisi o razredni družbi, kolonializmu, imperijih ter številni revolucionarji, ki največji potencial za spremembo sistema videli ravno v študentskih skupinah in delavskemu razredu. Člani skupine so se že v zgodnjih letih preživljali z bančnimi ropi ter izvajali teroristične bombne napade in požige, zlasti zahodnonemških korporacij in podjetij ter zahodnonemških in ameriških vojaških objektov v Zahodni Nemčiji. Poleg tega so ugrabljali in ubijali politične in poslovne osebnosti, ki so po njihovem mnenju ohranjale obstoječ ekonomski sistem in nepravične politike. RAF je svoja prva kriminalna dejanja sicer zagrešila leta 1970, prvi umor pa so izvedli 22. oktobra 1971 nad hamburškim policistom. Cilj njihove teroristične kampanje je bil sprožiti agresiven odziv vlade, za katerega so člani skupine verjeli, da bo sprožil tudi širše revolucionarno gibanje, pri tem pa so bili zelo strateški. Taktika skupine je tekom let sicer postajala vse bolj nasilna, zato so izgubili večino podpore, ki so jo uživali med zahodnonemško politično levico. Do sredine sedemdesetih let je skupina razširila svoje delovanje in se aktivirala tudi zunaj Zahodne Nemčije ter se občasno povezala z militantnimi palestinskimi skupinami.
Nasilje je bilo po prepričanju skupine namreč nujno zlo za spreminjanje političnih in ekonomskih razmer ter z njimi povezanih strukturnih družbenih neenakosti. To je bil tudi razlog, ki so ga navedli kot pojasnilo za svoje napade in umore. Cilj naj bi tako sam po sebi opravičeval sredstva, ki so jih uporabljali za namen vzpostavitve bolj pravične družbe. Skupina je skupno odgovorna za 34 umorov, številne ugrabitve, bančne rope in bombne napade, v katerih je bilo ranjenih veliko ljudi.
Po razpadu komunistične vlade v Vzhodni Nemčiji se je razvedelo, da je Frakciji Rdeče armade usposabljanje, zatočišče in oskrbo nudila Stasi, tajna policija nekdanjega komunističnega režima. Padec berlinskega zidu leta 1989 je skupino zelo oslabil, po dolgem zatišju pa je 20. aprila 1998 napovedala svojo razpustitev.
