»Ceste? Tam, kamor gremo, ne potrebujemo cest.« Sloviti filmski citat je iz filma Nazaj v prihodnost (Back to the Future) iz leta 1985, Martyju McFlyju (Michael J. Fox) pa ga izreče »Doc« Brown (Christopher Lloyd) za tem, ko ga prvi opozori, da je cesta pred njima prekratka, da bi s slovitim avtomobilom DMC de lorean, ki je bil hkrati časovni stroj, dosegla dovolj visoko hitrost, da bi se »izstrelili« v prihodnost. Citat se nanaša na to, da v prihodnosti, natančneje v letu 2015, v katerega potujeta, cest ne bodo potrebovali zaradi tega, ker bodo takrat avtomobili pač leteli po zraku. In ker se je »Doc« iz tega leta vrnil v preteklost (oziroma takratno sedanjost), je de loreana seveda že opremil s funkcijo letenja, zato kmalu vzleti in izgine skozi časovno luknjo 30 let v prihodnost ...
Če so si leta 1985 torej zamišljali, da bodo avtomobili tri desetletja kasneje leteli, so se pošteno ušteli. Leto 2015 je namreč že davno mimo, tudi sedem let kasneje pa, če se boste ozrli proti nebu, letečih avtomobilov ne boste uzrli. A vendarle se stvari premikajo, in to vedno hitreje, saj so prav letos opravili že cel kup poskusnih letov z različnimi prototipi letečih avtomobilov, za katere nekateri optimistični razvojniki trdijo, da bodo že kmalu lahko nared in naprodaj tudi za širše množice. Pa da ne bo pomote – podobnih poskusnih letov smo se nagledali že tudi v preteklosti, a je bilo pri njih bolj kot ne jasno, da gre za primerke, ki bodo ostali zgolj pri enem samem, ali pa se je o možnosti tega, da bodo nekoč dočakali serijsko proizvodnjo, le ugibalo. Pri čemer pa nad nekaterimi zadnjimi primerki mnogi, upravičeno, vihajo nosove in se sprašujejo – ali pri vsem skupaj sploh še gre za leteče avtomobile?
Malce drugačen helikopter
Zakaj je temu tako, je jasno. Ena izmed prvih stvari, ki si jih predstavljamo pod pojmom avtomobil, so namreč kolesa, praviloma štiri, to, kar nam zdaj marsikdo hoče »prodati« kot leteče avtomobile, pa so pravzaprav velikanski droni s potniško kabino za nekaj ljudi, ki se vzdignejo in pristanejo navpično, ko so enkrat na trdnih tleh, pa se tam sami po kopnem ne morejo premikati. »Pravzaprav to poznamo že leta in desetletja. Imenuje se helikopter,« je prostodušno priznal tudi Andreas Perotti, vodja marketinga pri podjetju EHang Europe, podjetju, ki je sodelovalo pri razvoju kitajskega letečega avtomobila expeng X2. Ta je bil glavna zvezda nedavne informacijsko-tehnološke razstave v Dubaju, kjer je uspešno opravil tudi testni polet in navdušil zbrano množico. »S tega vidika torej ne počnemo ničesar posebej inovativnega, kar pa je novega, je to, da bomo funkcionalni princip helikopterja s pomočjo tehnologije naredili dostopnega širokemu krogu ljudi,« je še dodal Perotti in pri tem mislil na to, da lahko z expeng X2 upravlja umetna inteligenca, da torej ne potrebuje voznika (ali pač pilota): »Umetna inteligenca upravlja z vsemi mehanizmi in reagira na vse možne pogoje v zraku ter se jim prilagodi.«
Kljub vsemu naštetemu so modelu expeng X2 nadeli naziv »prvega dvosedežnega električnega letečega avtomobila«, prav to, da je električen, lahek (narejen je iz karbonskih vlaken) in zato okolju prijazen, pa je ena njegovih najpomembnejših pozitivnih lastnosti. Pa čeprav to pomeni, da lahko dve osebi (oziroma največ 220 kilogramov) prepelje »le« 35 kilometrov in doseže najvišjo hitrost 130 kilometrov na uro. »Razlika s helikopterjem je tudi v tem, da je expend X2 bistveno udobnejši, brez tresljajev. Uporablja osem manjših propelerjev, bolj kot vožnji s helikopterjem pa je pri njem vse skupaj podobno vožnji z dvigalom,« je še dodal Perotti.
Dvojni izpit
Opisani kitajski »dron« seveda ni edini svoje vrste, je pa menda daleč najbližje serijski proizvodnji in naj bi ga prvim kupcem dostavili že čez nekaj let. Pri čemer je res, da naj bi bilo še prej kupcem dostopno nizozemsko vozilo pal-V liberty, ki na cesti spominja na velik trikolesni avtomobil z ogromnim kovčkom na strehi (pri čemer je v »kovčku« zložen velikanski propeler) in ga poganja običajen bencin, a je med obema gromozanska razlika v tem, da je pri pal-V liberty obvezen voznik/pilot – tisti, ki z njim upravlja, mora imeti narejen izpit tako za avto kot za žirokopter. Je pa po drugi strani pal-V precej bližje konceptu letečega avtomobila (in ne drona), saj je letos že prejel dovoljenje za vožnjo po cestah (na teh se lahko vozi s hitrostjo največ 159 kilometrov na uro, po zraku s 180 km/h) in so ga na Nizozemskem že registrirali kot cestno vozilo. »Res je, ne more ga voziti vsak, a po drugi strani poznam ogromno ljudi, ki sanjajo o tem, da bi leteli, in na ta način si lahko dovoljenje zagotovijo na najhitrejši način,« je povedal vodja prodaje podjetja Pal-V Andy Wall. Da se »sestavi« v način za letenje, je pri tem vozilu menda potrebnih le okrog deset minut, stane okrog 300.000 evrov, prvih 90 primerkov pa naj bi kupci dobili že »zelo kmalu«, čemur naj bi sledila množična serijska proizvodnja.
No, najbližje konceptu letečih avtomobilov, v smislu, da je vozilo na cesti videti skoraj povsem kot običajen avtomobil, pa naj bi bilo vozilo model A ameriškega zagonskega podjetja Alef, ki naj bi ga prvim kupcem dostavili leta 2025, na spletu pa ga je že mogoče prednaročiti. »Leteči avtomobil mora v osnovi še vedno biti – avtomobil. To pomeni, da se lahko vozi po vseh cestah, ne da je za v mesto denimo prevelik, da lahko parkira na običajnem parkirnem mestu in je udoben za vožnjo. Prav tako ni potrebe, da bi moral vzletati in pristajati na letališčih, ker s tem ne rešimo ničesar,« je povedal prvi mož podjetja Alef Jim Dukhovny, čigar vozilo naj bi prav tako stalo okrog 300.000 evrov, poganjala ga bo elektrika, vzletelo bo lahko vertikalno in imelo zračni doseg 110 kilometrov. Le to se še ne ve, ali bo tudi zanj treba imeti izpit za pilota ali bodo našli kakšno drugo rešitev.
Kar zdaj čakamo, je torej le, da se v posel z letečimi avtomobili vključijo tudi znane avtomobilske znamke. Te namreč za zdaj vse skupaj spremljajo precej »iz ozadja«.
