Pogajanja med Kijevom in Moskvo se tako nadaljujejo kljub domnevnim ruskim pokolom civilistov v okolici Kijeva. Ukrajinske oblasti poročajo o več kot 400 žrtvah, medtem ko ruska stran odgovornost za poboje na območjih, ki so bila pod njihovim nadzorom, zanika.
Kot je dejal Rudenko, zaenkrat ni načrtovano novo srečanje zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe. Ministra sta se sicer srečala 10. marca v Turčiji.
Dejal je še, da je za zdaj tudi prezgodaj govoriti o tem, katere države bi jamčile za varnost nevtralne Ukrajine. Kot je pojasnil, se spisek držav sestavlja, na njem jih je več, med njimi so nekatere že potrdile, da želijo jamčiti za varnost Ukrajine, več pa jih o ponudbi še razmišlja.
Nevtralnost Ukrajine je ena od poglavitnih tem pogajanj med Kijevom in Moskvo. Kijev je izrazil pripravljenost odpovedati se vstopu v zvezo Nato in razglasiti nevtralnost, vendar v tem primeru zahteva mednarodna jamstva za svojo varnost.
V Evropskem parlamentu pozivi k zaščiti otrok na begu pred vojno v Ukrajini
Kot je izpostavila Šuica, so danes v Ukrajini otrokom kratene osnovne pravice, vključno s pravico do življenja. Po besedah Johanssonove je bilo doslej v ruski agresiji na Ukrajino ubitih 158 otrok, še veliko več je bilo ranjenih. Navedla je primer dveh otrok, ki sta bila ubita med poskusom bega iz Buče.
Dogajanje v tem mestu, kjer naj bi ruske sile izvedle množične poboje, je izpostavila tudi Šuica. »Te grozljive podobe ne smejo in ne bodo ostale brez odgovora, storilci teh zločinov ne smejo ostati nekaznovani,« je dejala.
Znotraj Ukrajine sta sicer po njenih besedah nujni vzpostavitev humanitarnih koridorjev za evakuacijo najranljivejših in dostava pomoči, ob prihodu iz države pa sta zanje ključnega pomena vsa potrebna zaščita in podpora.
Obe govornici sta ob tem opozorili na visoko tveganje za zlorabe in izkoriščanje, ki so mu pri begu izpostavljeni zlasti mladoletni brez spremstva. Potem ko so ubežali pred eno nevarnostjo, namreč nanje preži druga - nevarnost trgovine z ljudmi.
Johanssonova je navedla, da litovske oblasti preiskujejo možno trgovino z ljudmi v primeru 43 otrok z namenom posvojitve. Čeprav ni še noben primer potrjen, vemo, da je grožnja resnična, je dejala.
Obe predstavnici komisije sta izpostavili izjemen pomen registracije beguncev. »Naša prednostna naloga je sedaj registracija, registracija, registracija - moramo vedeti, kjer so ti otroci, vseh dva milijona, niti eden ne sme manjkati«, je dejala Johanssonova.
Po njenih besedah je treba registrirati tudi ponudnike namestitev in prevoza, da bodo begunci vedeli, kdo je varen.
Johanssonova je izpostavila, da so otroci tudi v središču načrta v desetih točkah, ki ga trenutno izpolnjujeta komisija in francosko predsedstvo Svetu EU. Šuica pa je zagotovila, da bodo naredili vse, da bo za otroke dobro poskrbljeno, kot ključno pri tem je med drugim izpostavila izobraževanje in zdravstveno oskrbo.
Evropski poslanci so v razpravi izpostavljali trpljenje ljudi v Ukrajini, pa tudi zadnje dogodke v Buči, in pozivali h kaznovanju odgovornih. Prav tako pa so poudarjali pomen zaščite otrok, ustrezno registracijo vseh beguncev in obenem nujnost dostopa do izobraževanja za mlade.
Milan Zver (EPP/SDS) je poudaril pomembno vlogo, ki jo lahko pri tem odigra program Erasmus. Njegovo delovanje je sicer po njegovem prepričanju treba razširiti, da bi pomagal tudi razseljenim znotraj Ukrajine.
Nekateri poslanci so sicer izražali tudi razočaranje, da v današnji razpravi ni sodeloval predstavnik Sveta EU, ki mu trenutno predseduje Francija.
Izgon ruskih diplomatov tudi iz Italije in Danske
Italija bo izgnala 30 ruskih diplomatov, je danes oznanil italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. Danski zunanji minister Jeppe Kofo pa je sporočil, da bodo zaradi vohunjenja izgnali 15 ruskih »obveščevalcev«, ki so registrirani kot diplomati. Tri ruske diplomate je danes izgnala tudi Švedska.
Italija bo izgnala 30 ruskih diplomatov »zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti«, je po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa danes sporočil italijanski zunanji minister Luigi Di Maio.
»Ta odločitev, sprejeta v soglasju z drugimi evropskimi in atlantskimi partnerji, je bila nujna zaradi razlogov, povezanih z našo nacionalno varnostjo v okviru trenutnih kriznih razmer, ki so posledica neupravičenega napada Ruske federacije na Ukrajino,« je dodal Di Maio.
Danska pa bo zaradi vohunjenja izgnala 15 ruskih diplomatov. Kot je povedal danski zunanji minister, so ugotovili, da je 15 obveščevalcev na danskih tleh izvajalo vohunske dejavnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Danska želi Rusiji jasno sporočiti, da je vohunjenje na danskih tleh nesprejemljivo,« je dodal Kofod. Ruski veleposlanik je bil po besedah danskega ministra danes zjutraj obveščen o izgonu 15 oseb, ki morajo Dansko zapustiti v dveh tednih.
V Koebenhavnu so ob tem obsodili »rusko brutalnost nad ukrajinskimi civilisti v Buči«, vendar pa po navedbah AFP vztrajajo pri ohranitvi diplomatskih odnosov z Moskvo. »Izgon ne vpliva na ruskega veleposlanika in ostale uslužbence veleposlaništva v Koebenhavnu. Gre le za izgon obveščevalcev,« so poudarili na danskem zunanjem ministrstvu.
Tudi Švedska se je danes pridružila državam EU, ki so izgnale ruske diplomate. Trije ruski diplomati so bili izgnani, ker na Švedskem niso delovali v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, je v Stockholmu povedala zunanja ministrica Ann Linde.
Izgon ruskih diplomatov so že v ponedeljek najavile tudi Litva, Nemčija in Francija. Tako je bilo iz držav EU v zadnjih 48 urah izgnanih več kot 120 ruskih diplomatov, skupno pa je bilo po podatkih AFP od začetka ruske invazije iz različnih držav EU izgnanih 233 ruskih diplomatskih predstavnikov.
Nemčija zaprla rusko spletno tržnico Hydra
Nemčija je danes onemogočila delovanje največje svetovne nezakonite spletne tržnice na temnem spletu Hydra in zasegla bitcoine v vrednosti 23 milijonov evrov, je sporočila nemška zvezna policija BKA. Preiskave ruske nezakonite tržnice so se začele avgusta 2021, v njih so sodelovali tudi ameriški organi.
Spletna tržnica Hydra, ustanovljena leta 2015, je delovala na rusko govorečih trgih, na njej so se prodajala mamila, ukradeni podatki o kreditnih karticah, ponarejene valute in ponarejeni osebni dokumenti. Po podatkih BKA je imela tržnica približno 17 milijonov strank in več kot 19.000 prodajalcev.
Hydra je bila verjetno nezakonita tržnica z največjim prometom po vsem svetu, saj je prodaja samo v letu 2020 znašala najmanj 1,23 milijarde evrov, je sporočila policija. Osumljence preiskujejo zaradi komercialnega upravljanja kriminalnih platform za trgovanje na internetu.
Preiskave je še posebej oteževala storitev »Bitcoin Bank Mixer«, ki jo je zagotavljala platforma in je namenjena prikrivanju digitalnih transakcij. Temni splet vključuje spletna mesta, do katerih je mogoče dostopati le s posebno programsko opremo ali pooblastili, kar uporabnikom zagotavlja anonimnost.
Nemška policija je lani uničila tudi zloglasno spletno tržnico DarkMarket, ki je imela skoraj 500.000 uporabnikov in več kot 2400 prodajalcev po vsem svetu.
