Združene države in Kitajska so se na srečanju predsednikov Joeja Bidna in Xi Jinpinga v San Franciscu dogovorile o nekaj novih korakih sodelovanja, ki ne bodo odpravili tekmovalnosti in trenj med velesilama, vseeno pa delujejo pomirjujoče na v zadnjem času pogosto razburkane dvostranske odnose. Eno temeljnih sporočil srečanja je tako bilo, da je pomembno že to, da se je zgodilo in da komunikacija med državama obstaja, saj sedenje za skupno mizo prispeva k odgovornemu upravljanju »najpomembnejših dvostranskih odnosov« na svetu, kot je dejal Xi.
Biden je kot pomemben napredek označil dogovor s Xijem, da lahko eden ali drugi kadar koli dvigne telefon in takoj na zvezo dobi drugega. »Že odkrit pogovor, ki zagotavlja, da ni nesporazumov, je bistveni element stabilnosti,« je dejal ameriški predsednik, ki rad izpostavi, da se s Xijem poznata že dolgo, da so vsi njuni pogovori doslej trajali skupno 68 ur in da se pogovarjata odkrito. Temu je nekako ostal zvest ob koncu tiskovne konference, ko je Xija na novinarsko vprašanje spet označil za diktatorja »v smislu, da vodi državo, ki je komunistična in utemeljena na obliki vladavine, ki je popolnoma drugačna od naše«.
Kaj so se dogovorili
Konkretni rezultati drugega in morda tudi zadnjega srečanja obeh predsednikov niso bili presenečenje, saj so jih napovedali že prej. Biden je naštel tri. Eden je ponovno sodelovanje v boju proti drogam, v okviru katerega se je Xi zavezal k ukrepanju proti nenadzorovanemu izvozu sestavin za drogo fentanil v ZDA. »To bo rešilo življenja in cenim zavezo predsednika Xija,« je dejal Biden. Drugi je dogovor o obnovitvi neposredne komunikacije med ameriško in kitajsko vojsko, ki jo je Peking zamrznil po obisku predsednice predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu lanskega avgusta. Pentagon je v zadnjih letih naštel več kot 180 incidentov med zračnima silama obeh držav v mednarodnem prostoru nad Južnokitajskim morjem. »Napačna presoja lahko povzroči veliko težav,« je pomen komunikacije izpostavil Biden. Tretji dogovor pa predvideva sodelovanje strokovnjakov obeh držav pri premlevanju varnostnih vprašanj glede uporabe umetne inteligence.
Kitajska je izpostavila tudi dogovor o prizadevanjih za znatno povečanje števila komercialnih poletov med državama v začetku prihodnjega leta ter okrepitev dvostranskih izmenjav v izobraževanju, kulturi, športu in poslovnem svetu. Že pred srečanjem Xija in Bidna so obelodanili tudi dogovor o okrepljenem sodelovanju v boju proti podnebnim spremembam.
Dobre novice za Peking iz Tajvana
To seveda ni zakrilo, da je med državama ogromno razlik, ki so izziv za odnose. Biden je na dvajsetminutni tiskovni konferenci po pogovorih vprašanje Tajvana odpravil s stavkom, da ponavlja dolgoletno ameriško stališče o podpori politiki ene Kitajske. Peking je vprašanju posvetil veliko pozornosti. Xi je dejal, da je Tajvan »najpomembnejše in najbolj občutljivo« vprašanje v odnosih med državama in da bi moral Washington s konkretnimi dejanji dokazati, da ne podpira njegove neodvisnosti, ter mu prenehati pošiljati orožje in začeti podpirati mirno združitev, je zapisala kitajska stran v sporočilu, ki ga je prenesla agencija Xinhua. »Kitajska bo izpeljala združitev, in to je neizogibno,« je dejal Xi. Pred srečanjem je zanj s Tajvana prišla dobra novica, saj sta se glavni opozicijski stranki dogovorili o skupnem nastopu na januarskih volitvah, kar povečuje možnost poraza predsedniškega kandidata vladajoče stranke, ki je bolj naklonjena samostojnosti otoka.
Kitajska je tudi opozorila, da ameriške carine, sankcije in omejitev poslovanja »resno spodkopavajo legitimne kitajske interese«. Kitajska ekonomija trenutno ne cveti in potrebuje razvoj ter tuje naložbe, ki jih odganjajo tudi ameriški ukrepi. Xi je na pogovorih pritisnil na Bidna, naj ovire umakne, ameriške naložbenike pa snubil tudi na večernem sprejemu, kjer so se cene vstopnic gibale med 2000 in 40.000 dolarji, kolikor so odšteli številni vplivneži iz Silicijeve doline in od drugod.
