Čeprav se napetosti v dveh balkanskih državah – na Kosovem in v BiH – stopnjujejo, zveza Nato ta čas ne vidi nevarnosti groženj proti kateri od članic zavezništva v regiji. To je v Skopju po mini regionalnem vrhu s članicami zavezništva iz regije – Severno Makedonijo, Črno goro, Albanijo in Hrvaško – povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ob zaključku turneje po štirih balkanskih državah (BiH, Kosovu, Srbiji in Severni Makedoniji), med katero je povsod poudarjal zavezanost Nata k ohranjanju stabilnosti in varnosti posameznih držav ter regije kot celote, je konferenca z regionalnimi voditelji služila predvsem medsebojni izmenjavi pogledov na to, kaj je mogoče še storiti za stabilizacijo regije. Prav tako je bila namenjena poudarjanju tega, da nekatere multietnične članice zavezništva z Balkana uspešno prispevajo svoj delež v Natu in pri iskanju regionalnih rešitev.
Vrhi vseh balkanskih držav
Eno idejo v tej smeri je na srečanju ponudil Edi Rama, premier Albanije, ki se je Natu pridružila leta 2009. Predlagal je, da bi zavezništvo takšne vrhe, kot je bil včerajšnji v Skopju, organiziralo z vsemi državami iz regije, ki sodelujejo v Natovem Partnerstvu za mir – ta predstavlja čakalnico in pripravo na polnopravno članstvo, in tudi z drugimi v regiji, ki niso v tem programu. Rama je tako v diplomatski celofan zavil različne statuse BiH, Srbije in Kosova, glavnih držav, ki povzročajo varnostne skrbi zavezništvu. BiH in Srbija sta v Partnerstvu za mir, Kosovo v njem ne more sodelovati, ker za to potrebuje soglasno podporo vseh članic, vendar mu nekatere še vedno ne priznavajo državnosti. Njegovo zamisel je nemudoma podprl hrvaški predsednik Zoran Milanović, rekoč, da gre za neke vrste nadgradnjo procesa Brdo-Brioni. Ramov predlog bo zdaj preučil še Stoltenberg.
Generalni sekretar Nata je sicer ob začetku turneje v Prištini razkril, da zavezništvo preučuje morebitno trajnejše povečanje vojaške prisotnosti na Kosovu, kar da bi pomagalo pri stabilizaciji vse regije. Po tej napovedi so včeraj poskušali pojasniti, da bojazen o destabilizacije regiji ne leti konkretno na tri balkanske članice Nata. Tudi njihovi premierji Milojko Spajić (Črna gora), Dimitar Kovačevski (Severna Makedonija) in Rama so predstavljali kot dejavniki stabilnosti v regiji, ki nameravajo svoje evroatlantske cilje zaokrožiti z uspešnim dokončanjem reformnega procesa za članstvo v Evropski uniji, kar so obljubljali drug za drugim.
Rama ponuja pomorsko oporišče Natu
Novi črnogorski premier Spajić je napovedal, da bo njegova država gojila politiko ničelnih težav s sosedi. Rama še naprej ponuja Natu privez na albanski obali, medtem ko zavezništvo za svoje potrebe že preureja nekdanje vojaško oporišče Kucova v notranjosti države. Sprva je bila v igri za Natovo pomorsko oporišče v regiji nekdanja sovjetska pomorska baza Pashaliman, kjer je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja nameščenih dvanajst podmornic. To oporišče je Albanija hotela prenoviti s finančno pomočjo Nata, potem pa bi zavezništvo tam dobilo pomorsko oporišče na ustju Otrantskih vrat. A sedaj je aktualnejša ideja, da bi se Nato nastanil v delu nastajajočega komercialnega pristanišča v Porto Romanu, južno od Tirane. »To bi prispevalo k varnosti regije in tudi samega zavezništva. To bi namreč Natu omogočilo hitrejši dostop do regije,« je dejal Rama.
Stoltenberg je med postankom v Beogradu tudi pozval k nadaljevanju dialoga za normalizacijo odnosov s Prištino, na Kosovu pa za ustanovitev Zveze srbskih občin. Od Rame je sicer včeraj slišal tako podporo morebitnemu povečanju števila Natovih enot na Kosovu kot pobudo, da bi vojaki zavezništva okrepili varovanje na srbsko-kosovski meji. Čez to mejo namreč po Ramovih besedah tihotapijo orožje in droge, prestopajo pa jo posamezniki in organizirane skupine, katerih cilj je destabilizacija Kosova.
