Za agencijo je pravni rok za izplačila kmetom med 1. decembrom in 30. junijem, tako da so tudi letošnja izplačila kljub nekaterih kritikah o zamujenih plačilih korektna, je dejal Mihelič. Kot je pojasnil, se je letošnja časovnica za izplačila izjemoma prilagodila zaradi na novo zgrajenega informacijskega sistema, ki pa se bo po njegovih napovedih zdaj samo še prilagajal.
»Kar zadeva izplačila v prihodnje, kot sem že večkrat povedal, se bomo držali istih časovnih okvirov, kot so veljali v preteklih letih,« je zagotovil Mihelič. Izplačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (plačila OMD) bodo tako izplačana v decembru, 80 odstotkov višine plačil, torej začasne odločbe za neposredna plačila, pa januarja.
Ena izmed stavkovnih zahtev kmetov je tudi takojšnje izplačilo plačil OMD in neposrednih plačil. Mihelič je pojasnil, da razumejo stiske kmetov in da so s tega naslova prejeli kar nekaj njihovih sporočil. Te primere obravnavajo prednostno.
»Izplačila smo zelo pospešili. Stanje izplačil OMD z dne 13. marca kaže, da smo izplačali 96 odstotkov vseh zahtevkov, ostalo nam je še 1600 zahtevkov. Pri neposrednih plačilih, torej začasnih odločbah v višini 80 odstotkov sredstev, pa smo do vključno 13. marca izplačali 90 odstotkov zahtevkov. Za obdelavo jih imamo še 5100,« je navedel. Cilj agencije je, da preostale zahtevke izplača do konca meseca.
Končne odločbe za neposredna plačila, kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP), dobrobit živali in ekološko kmetovanje bodo medtem izdali do konca junija. Agencija je na osnovi zbirne vloge 2023 prejela približno 54.700 vlog.
Mihelič je spomnil, da so lani zbirne vloge začeli zbirati marca, rok za oddajo pa je bil zaradi vseh novosti 1. november, pri čemer so ga potem zamaknili na 17. november, da bi kmetje lahko umaknili zahtevke in jih popravili. Po Miheličevih navedbah je kljub komunikaciji s kmeti in apelu, da naj jih popravijo, še vedno med okoli 2000 in 3000 vlog, ki niso popolne, kar za agencijo pomeni dodatno obravnavo, kmetje pa bi bili lahko deležni delnih zavrnitev zahtevkov.
Mihelič: »Preteklo leto je bilo eno najzahtevnejših za agencijo«
Od lanskega leta naprej je za izplačilo finančnih sredstev poleg izpolnjevanja pogojev vse usmerjeno tudi k iskanju rezultatov, iskanju ciljev, ki so zapisani v okviru strateškega načrta. »Preteklo leto je bilo eno najzahtevnejših let za agencijo, da smo lahko začeli z izvajanjem vseh intervencij strateškega načrta,« je dejal Mihelič.
Agencija je lani iz proračuna izplačala 364,4 milijona evrov, pri čemer je bilo približno 70 odstotkov sredstev evropskih, približno 30 odstotkov pa iz državnega proračuna. Vsi javni razpisi so javno dostopni na strani agencije, so spomnili.
»Na ministrstvu nenehno iščemo rešitve za problematike na področju kmetijstva, bodisi te, ki so vezane na izboljševanje obstoječih ukrepov, bodisi tiste, ki so vezane na kreiranje novih,« je dejala generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maša Žagar. Po njenih besedah se zavedajo, da situacija v kmetijstvu lani ni bila dobra, na kar so vplivale tudi poplave, vendar pa se v skupni kmetijski politiki precej javnih sredstev namenja ravno kmetom.
Lani se je začelo obdobje strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Sloveniji je iz prvega in drugega stebra v petih letih na voljo nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov. »Prvi in drugi steber skupaj morata zasledovati določene cilje, pri čemer morajo države članice določen delež sredstev drugega stebra nameniti za podnebne in okoljske vsebine ter za biodiverziteto,« je pojasnila Žagar.
Lani je bilo po njenih navedbah iz programa razvoja podeželja objavljenih osem javnih razpisov za naložbe, sodelovanje, tudi za podporo kmetom zaradi ukrajinske krize, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike pa 19 razpisov.
Mihelič je pojasnil tudi, da je agencija lani prestala več uradnih revizij. »S ponosom lahko rečem, da Evropska komisija pri reviziji ni ugotovila nobenih nepravilnosti, ne pri neposrednih plačilih ne pri programu razvoja podeželja. Slovenija prvič ni prejela nobene finančne korekcije,« je poudaril.
Izdatke agencije na osnovi ukrepov skupne kmetijske politike je revidiralo tudi slovensko računsko sodišče, ki prav tako ni ugotovilo nobenih nepravilnosti, niti ni podalo priporočil. Je pa agencija med nepričakovano revizijo poslovanja agencije prejela pozitivno mnenje in tri manj zahtevna priporočila, ki pa jih je po zagotovilih Miheliča že izpolnila.
